Delo - Primož Kališnik: Pisalo se je leto 2017, ko je bilo napovedano takole: ...
... običajni, klasični gorski kolesarji, kot smo jih poznali doslej, bodo kmalu v veliki manjšini. Tako je ped štirimi leti povedal človek, ki je že takrat prodajal električna gorska kolesa - in ni se zmotil: dve leti kasneje so v Nemčiji prodali 215.500 navadnih gorskih koles (bio-mtb) in - in kar 360.400 električnih gorskih koles!
Kolesarski parki, trail kolesa, razcvet električnih gorskih koles – vse to dokazuje, da se industrija gorskih koles spreminja. Ne spreminjajo se toliko kolesa kot njihova uporaba in to, kar je zelo razveseljivo, v novih ciljnih skupinah.
Kaj to pomeni? Ne prihajajo samo novi modeli koles, prihajajo tudi ljudje, ki se doslej z gorskimi kolesi niso vozili.
Zato nas neskončno veseli napoved, ki prihaja iz Nemčije: leto 2021 bo leto gorskega kolesarjenja!
V bistvu smo sredi revolucije
Tako kot marsikje drugje se bo tudi evropski gorsko-kolesarski trg zgledoval po tistem, kar se dogaja v vodilni ekonomiji stare celine, v Nemčiji. Kdor ima v življenju raje kot geografijo in germanski šarm odstotke: leta 2019 so bio-gorska kolesa zasedala 37,4 odstotka trga gorskih koles, tista, gnana na elektriko pa 62, 6 odstotka.
Bodo torej električna kolesa popolnoma nadomestil nemotorizirane modele? To se ne bo zgodilo, pravi André Schmidt, glavni urednik revije MountainBIKE. »Navsezadnje se vrhunski gorsko-kolesarski šport še naprej odvija predvsem v nemotoriziranem sektorju, ki je tudi olimpijski.«
Kar je olimpijsko, je v svetu športa sveti gral, tu ni dosti dodati.
Toda vseeno se zdi, da bo razmerje 20:80 v korist elektrike prišlo kot nova resničnost gorko-kolesarskega občestva prej, kot se je zdelo, da bo.
Če pogledamo trende in novosti v gorskem kolesarjenju za leto 2021, ne moremo prezreti segmenta e-gorskih koles. Tukaj so podjetja vložila največ razvojnega dela.
Mnogi kolesarji, ki ne vozijo elektrike, morda mislijo, da je škoda, morda celo narobe, da je elektrika dobila tak polet – vendar pa je dejstvo, da imajo tudi oni koristi od novosti, ki jih je preboj električnih gorskih koles prinesel v razvoj sestavnih delov koles na sploh, tudi med bio-kolesa.
Gorska kolesa bodo spet težja
Pravzaprav je smešno: v segmentu e-gorskih koles, kjer teža zaradi podpore električnega motorja skorajda ni imela nobene vloge, prav lahka električna kolesa v zadnjem času povzročajo največ vznemirjenja.
Trend lahke gradnje pri bio-gorskih kolesih pa se zdi trenutno zaustavljen ... Čudno? Niti ne: to je predvsem posledica dejstva, da so kolesa vedno bolj namenjena za resno terensko vožnjo in spust.
V nasprotju s smučanjem ali avtomobilsko formulo 1 profesionalni in rekreativni gorski kolesarji uporabljajo skoraj enako opremo, a izziva brez težav navzgor, stabilno navzdol vseeno ni bilo mogoče rešiti na enostaven, dobesedno lahek način. Če želimo kakovostno 29-palčno pnevmatiko z zaščito pred predrtjem, potem le-ta tehta kilogram. To je tako, kot to, da gre v litrsko steklenico samo liter vode.
In to je priložnost, da malo obnovimo svoje znanje: leta 1901 so 1 liter vode izenačili na natančno 1 kilogram, vendar se je kasneje izkazalo, da to razmerje drži le pod določenimi pogoji. Tako so leta 1964 v natančnih vedah prenehali uporabljati vezavo 1 litra vode na 1 kilogram, toda v vsakdanjem življenju se lahko zelo dobro zanesete na to razmerje, saj so odstopanja nepomembna.
Tako je tudi dobra gorsko-kolesarska pnevmatika zagotovo odlična, a prav zato tehta en kilogram.
Sicer se v svetu bio-gorskih koles leta 2021 ne bo veliko spremenilo, vsaj pri opremi ne. Trenutno je največ govora o elektroniki na kolesu in varnostnih sistemih. V segmentu e-gorskih koles pa je in bo lahko električno kolo zagotovo najbolj vznemirljiva tema.
Trail kolesa osvajajo trg
Poimenovanja različnih razredov gorskih koles že leta in leta begajo tudi najbolj zaljubljene v gorsko kolesarstvo. Zdi se, da bo marsikaj rešil izraz trail kolesa. To so nekoliko nekoliko bolj stabilna kolesa, z večjim hodom vzmetenja spredaj in zadaj (120 mm) in tudi z varnostnimi stebrički.
To so odlična kolesa, zelo odzivna, okretna, predvsem pa taka kolesa niso zelo težka.
V starih časih je veljalo, da so nekatera kolesa za navkreber in druga za navzdol. Danes nekatera kolesa združujejo oboje. Imenujemo jih trail kolesa.
Poznavalci pravijo, da neka doslej zelo znana kategorija v sicer zapletenem svetu poimenovanj gorsko-kolesarskih skupin koles ne bo več tolikokrat omenjana. Izraz all mountain bomo čedalje manj slišali, tako in tako je to nemški izraz, pravijo Nemci, v angleščini takim kolesom pravijo pač - trail kolesa.
Prej, ko se bomo navadili na ta izraz, manj časa bomo izgubljali za to, da bi opisali nekaj, kar nam je res všeč - gorsko kolesarjenje.
Manj individualizacije
Več diferenciacije na trgu koles pomeni tudi manj individualizacije. V preteklosti je bilo tako, da so navdušeni kolesarji na kolesu veliko spreminjali, dokupovali so komponente, da je bilo narejeno po njihovem okusu in optimizirano. Zdaj naj bi bilo tako, da kolo, ki ga kupimo, pustimo pri miru in ga uporabljamo kot celoto, kot so si jo izdelovalci zamislili..
Po eni strani zato, ker so struktura in sestavni deli postali veliko bolj zapleteni, po drugi strani pa ker so kolesa po svojem značaju tako dobro uglašena, da se spreminjanje in ponastavljanje z novimi oz. drugimi komponentami v resnici ne splača.
3000 evrov vredno gorsko kolo so vgrajene dobre vzmetene vilice, ne vrhunski model, ampak več kot popolnoma zadovoljive kakovosti. Samo top model vilic Foxa stane 1.000 evrov - preprosto se zato ne splača, da bi na kolo vijačili kaj drugega, kot je že tam. In če bi to vseeno storili, bi lahko celo poslabšali užitek in varnost v vožnji, saj znajo proizvajalci koles zdaj zelo dobro poskrbeti za ujemanje med posameznimi komponentami.
Pri e-gorskih kolesih neodvisna optimizacija tako ali tako ni mogoča. Bolje je, da se ničesar ne dotikate - razen obrabnih delov - ker lahko to postane vzrok za uveljavljanje garancije. Bolje: neuveljavljanje.
Včasih so rekli, naj trener nikoli ne menja ekipe, ki zmaguje. Bo kar držalo, pa čeprav v kolesarstvu po gorsko, ki sicer, za razliko od cestnega, ni ekipni šport.
Višje cene in ozaveščanje o kakovosti
Pred desetimi leti so prodajalci koles v specializiranih trgovinah prodali na mesec morda eno več kot 3000 evrov vredno kolo, danes pa v Nemčiji specializirani trgovci prodajajo skoraj samo v tem cenovnem segmentu, je razložil lastnik trgovine z zgornje Bavarske.
Po eni strani je to posledica velikega povpraševanja po električnih gorskih kolesih, ki so že tako dražja. Po drugi strani pa se je tudi sprijaznjenje z višjimi cenami med kupci močno povečala, saj so se - pozor - celo cene nemotoriziranih koles povečale!
Kot bi se učili pri farmacevtih, a ne, ali pa dobaviteljih medicinske opreme po slovensko.
To pomeni, da se trend višanja vrednosti dobrih blagovnih znamk in visokokakovostnih koles nadaljuje, tako kot v preteklih letih, pravijo nemški poznavalci, razlogi za to pa so tehnične novosti, visoka privlačnost koles za rekreativce, pa tudi vedno večji pomen uporabe kolesa nasploh in uporaba električnih kolesa za vsakodnevno mobilnost.
V koronski krizi leta 2020 se je povpraševanje povečalo do te mere, da so trgovci s kolesi poročali o razprodaji modelov! V prevodu: da nekaterih koles ni bilo mogoče kupiti. Za leto 2021 to pomeni, da proizvajalci povišujejo cene skoraj do praga bolečine tudi najzahtevnejših kupcev: Alutech je pred kratkim zagotovil tovrstno hitro dihanje z električnim gorskim kolesom za 16.000 evrov.
Če bi potrebovali prevod: za ta denar je pri nas mogoče dobiti pet let staro Mercedesovo kočijo razreda E, 170.000 kilometri. Se pravi izjemen avto za še vsaj 10 let.
Sprejemanje električnih gorskih koles se povečuje
Tudi najbolj trdoživi bio-gorski kolesarji so že zdavnaj spoznali, da razvoja e-gorskih koles ni mogoče ustaviti. Vse manj je takih bio-gorskih kolesarjev, ki e-gorska kolesa še vedno kategorično zavračajo, večina ljudi, ki so gorski kolesarji, bi z veseljem - če bi imeli možnost - vozila oba, bio- in e-kolo.
Električno gorsko kolo lahko uporabljamo tudi predvsem v vsakdanjem življenju, za prevoz v službo, za nakupovanje in kot družinsko kočijo z otroško prikolico: v mestih postajajo taka kolesa vedno bolj priljubljena in to je sijajno.
Velik slovenski problem je neustrezna kolesarska infrastruktura v mestih, in kdor pravi, da ni tako, preprosto nima prav, čeprav je bilo sicer marsikaj storjenega in se nekateri iskreno trudijo, da bi bilo kolesarjem bolje. Imamo zametke, smo pa zelo daleč od cilja, pa tudi, če je cilj manj ambiciozen, kot so naše želje.
Ne v Ljubljani, ne drugje po Sloveniji še nismo storili korakov, ki bi jih morali kot družba, ki ji je mar tako za varnost kot tudi zdravje državljanov, ki obračajo pedale.
Kot je tudi res, da se velika večina mestnih kolesarjev niti malo ne potrudi, da bi bilo njihovo obnašanje v mestnem prometu vsaj za silo fer. Obnašanje kolesarjev v mestih je včasih nedopustno, nasilno do drugih udeležencev v prometu, zlasti pešcev, in preprosto nesramno in arogantno.
V bistvu na kolesih včasih sedijo ljudje, ki si čarobnosti vrtenja pedal ne zaslužijo ...
Gorsko kolesarjenje postaja družinski šport
Kolesarjenje je eden najbolj priljubljenih športov v Nemčiji, tako kot tudi v Sloveniji - in to ne samo od pojava novega virusa naprej. To vse bolj velja tudi za gorsko kolesarjenje, kjer se e-kolesa pojavljajo skoraj na način, kot bi igrali računalniško igrico v naravi.
Prva generacija gorskih kolesarjev je že zdavnaj dobila otroke, ti so zdaj že odrasli in živijo v drugačnem svetu, imajo morda že svoje otroke, predvsem pa lahko otroci mtb veteranov z e-kolesom brez težav osvojijo bližnji hrib. In še več: dodatki, namenjeni otrokom, in posebna in oprema na temo otrok in gorskega kolesarjenja so zelo dobro sprejeti. Kolesarska industrija je sredi razvijanja novih in boljših rekvizitov za to ciljno skupino, in na tem področju je še veliko možnosti!.
To velja tudi za ženske kot ciljno, tudi seveda tržno skupino. Posebna e-gorska kolesa za ženske že dolgo veljajo za standard, pa tudi nekatere, doslej težje dosegljive kolesarske cilje, so zdaj namenjene tudi ženskam. Končno.
Predvsem lahko v prihodnosti pričakujemo povpraševanje po tečajih, kjer se bodo ljudje lahko naučili spretnosti vožnje z gorskimi kolesi. Seveda so za najmlajše najbolj primerni kolesarski parki, ki jih je v Sloveniji še vedno premalo, imeti bi jih moglo ne vsako mesto, pač pa tudi mestece. K sreči pa imamo pri nas ogromno makadamskih in širokih poljskih in gozdnih cest, ki vabijo na gorsko kolo, in so tako primerne kot tudi varne za učenje.
Zdi se, da bi tečaji gorskega kolesarjenja lahko postali podobni smučarskim. Gorsko-kolesarskega znanja je pri nas dovolj, morda velja poenostaviti pot do licence za tiste, ki bi ga radi predajali naprej.
Vzpon gorsko-kolesarskega turizma
Medtem, ko so oddaljeni počitniški cilji zaradi virusa postali težko dosegljivi, je večina območij, ki že stavijo na gorsko kolesarjenje, leto dobro preživela. Zlasti zadnje poletje je pokazalo, da se je naša usmerjenost v kolesarjenje obrestovala, brez te specializacije bi bili v Evropi turistično relativno dobri poletni meseci veliko bolj žalostni.
Zagotovo je tako tudi v Sloveniji, ki sicer še ne ve dobro, kaj bi z gorsko-kolesarskim in kolesarskim turizmom nasploh; z dodatkom, da imamo ljubitelji narave po kolesarsko blizu tudi Istro in hrvaško obalo in otoke, ki ponujajo neverjetna gorskokolesarska doživetja v spomladanskih, jesenskih in zimskih mesecih, ko je morda kje v Sloveniji slabo vreme, ali pa je premrzlo.
Dejstvo je, da postajajo v gorskem kolesarstvu najbolj popularna trail kolesa, ki združujejo najboljše iz obeh svetov, vzpenjanje, kot je bilo s kolesi za gorskokolesarski kros, in pot navzdol, saj se z njimi lahko varno spuščamo tudi po zahtevnejših terenih, po enoslednicah, tudi v parkih.
Poletni turizem v Sloveniji ne bo pridobival na pomenu zgolj zaradi virusa in njegovih posledic in omejitev, ki jih je povzročil, videti je, da prihaja čas, ki se obrača na gorsko kolesarjenje. Zagotovo pa je razvoj gorskega kolesarstva daleč od zenita.
Slaba preteklost, ki živi v upa polni sedanjosti
Katastrofalna slovenska posebna kolesarska infrastruktura v mestih in izven naselij mnoge, ki bi se sicer vozili po asfaltu, od tega odvrne – zdi se jim prenevarno, česar ni težko razumeti. Če preživiš norca za volanom, je tu še vedno pločevina. Prav zato so v tako silovitem vzponu makadamkarji, zdi pa se, da se na novo rojeva tudi gorsko kolesarjenje. Morda bo ta trend k nam prišel, kot večina dobrih stvari, z nekaj zamika, prišel pa bo.
To je dobro tako za zdravje ljudi kot za ekonomijo, predvsem turizem,
Žal se zdi, da glede opisanega ni videti nikakršnega velikega napredka v ta čas prvem med športi v državi – govorimo o cestnem kolesarstvu in posebnih kolesarskih stezah in cestah.
Stavek, ki ga vedno znova pišemo že dvajset let.