Išči

Oznaka

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dirka po Sloveniji

Kolesarstvo je v tem tednu v ospredju športnega dogajanja.

Dirka po Sloveniji

Oblačno in vetrovno nedeljsko jutro ne obeta presežkov, a kolesarske navdušence tudi to ne odvrne od pričakovanja zadnje etape kolesarske dirke po Sloveniji. Nekaj telefonskih razgovorov in ob enajsti uri z ženo stopiva na pedala koles in se odpeljeva naproti vmesnemu cilju pete etape.

 

Kot že ničkolikokrat naju cesta vodi proti Pancam, do koder imava dobrih dvanajst kilometrov od doma. Kolesariva počasi, kajti časa imava na pretek in na celotni poti naju prehitevajo kolesarski navdušenci, ki imajo isti cilj, pozdraviti Tadeja, Mateja, Jana in druge kolesarje in biti z njimi nekaj trenutkov na njihovi 175 km dolgi etapi iz Ljubljane do Novega mesta. Prikolesariva na 497 m visoki klanec na Pancah, kjer so že zbrani prvi kolesarski navdušenci. Kolesi položiva na pokošeno travo in steče pogovor z znanci. Vesel sem snidenja z Mitrom, nekdanjim sodelavcem, ki prav tako kolesari. Čakava in dočakava prihod Špele in Matica iz Ivančne Gorice.

Čez nekaj minut pripelje prvi policijski avto, nato nič novega. Nestrpnost narašča. Prvi motoristi gredo mimo nas, v daljavi zagledamo helikopter, ki kroži nad kolesarji. Zopet avtomobili, motoristi in za njimi ubežniki pred glavnino. Zastave zaplapolajo, raglje se vrtijo v rokah, glasovi množice vzpodbujajo skupinico, ki kot bi trenil pelje mimo nas in preko črte, ki označuje vrh klanca tretje kategorije in vse se umiri v pričakovanju glavnine. Nato pa zadoni iz vseh grl. Pred nami so nosilci zelene, rdeče, modre majice. Ešalon kolesarskih ekip je vedno bližje in v naslednjih sekundah je pred nami prvi kolesar in za njim drugi, tretji, četrti in še in še. Fotografiram in vzpodbujam tako kot tudi vsi drugi in neskončne sekunde gredo naprej kot bi trenil in že so mimo še zadnji kolesarji. Klanec se prevesi in za njim izginejo naši junaki. Helikopter odleti in pridejo vozila, ki nemudoma pospravijo oznake in odhitijo za kolesarji, mi pa polni zanosa počasi poprimemo za svoja kolesa in odpedeliramo za njimi, ki so že davno odkolesarili izpred naših oči.

 

S Panc se spustimo po klancu v Dole in še navzdol do križišča, kjer zavijemo levo in po cesti kolesarimo venomer rahlo navkreber v Dolenjo vas, pa v Kožljevec na prvi resni a kratek klanec, peljemo po dolini na naslednji neskončno dolg strm klanec z nekaj ovinki, ki nam da vetra in ne popušča in ne odpušča. Metri, sto metrov, kilometer in več se vleče in vleče. Ne popuščamo tudi mi, le ženi je dvakrat dovolj in sestopi, odpešači in se ponovno zavihti na kolo, da nato tako kot mi prikolesari na Mali vrh in skupaj ustavimo šele na turistični kmetiji. Kako se prileže pijača in dobrote iz domače peči pa tudi noge se morajo spočiti pred zadnjo etapo naše poti. Odpeljemo iz vasi in na naslednjem križišču se naša skupinica razdeli na polovico. Špela in Matic odpeljeta v smeri Leskovca in Ivančne Gorice. Spotoma se bosta povzpela še na vrh Kuclja, kjer je razgledna geodetska točka, midva z ženo pa greva po klancu navzdol v Trebeljevo in dolino Besnice.

 

Spust je hiter in dolg in že kolesariva po dolini srečujoč kolesarje, ki hite svojemu cilju naproti. Kilometri drsijo izpod koles in ob potoku pripeljeva v Podgrad, kjer se obrneva proti Zalogu. Pred Zalogom prečkava reko Ljubljanico in že hitiva po stranski cesti v domači Zgornji Kašelj na vzhodu naše Ljubljane, kjer po dvainštiridesetih kilometrih poganjanja pedal sestopiva s koles pred domačo hišo.

 

Značke:
GL4 BaznikS

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.