Išči

SMU

SMU... opis123

Smučanje

Objavljalci

Authors

Arhiv

Z odpiračem preplezali

Slovenske novice - Tina Horvat:           ... tisočmetrsko steno 

Eden največjih smučarskih strokovnjakov Iztok Belehar je bil v mladosti vrhunski alpinist
Po zahtevni steni v Mont Blancu je s soplezalci leta 1969 plezal brez lednih klinov

Image
TRŽIČ • Legenda slovenskega alpinizma je tudi 79-letni Iztok Belehar z Brda pri Kovorju. V mladih letih vrhunski plezalec je večino, kar 30 svojih delovnih let odslužil kot predavatelj športne vzgoje na filozofski fakulteti v Ljubljani, najbolj znan pa je kot izjemen smučarski strokovnjak na področju tehnike in metodike smučanja. Učitelj smučanja je dolga leta vodil slovensko demonstratorsko vrsto, po smučanju pa je iz težkih pancerjev vedno rad smuknil v lesene cokle, po katerih je postal prav tako mednarodno prepoznaven kot po svojem smučarskem znanju.

A preden se je povsem posvetil pedagoškemu delu in belim strminam, je bil vrhunski alpinist. Ljubezen do gora mu je bila položena že v zibelko, saj je bil njegov oče zelo aktiven pri Planinskem društvu Kranj, ki je takrat upravljalo tudi Češko kočo, zato je mali Iztok veliko dni preživel tam. Zanimivo, do Jezerskega ga je oče pripeljal kar na kolesu iz Kranja, posadil ga je v otroški sedež. Z očetom je kot otrok doživel tudi svoj prvi pravi bivak, saj ju je med potjo na Triglav nad Staničevo kočo zajel snežni vihar in sta morala noč preživeti na prostem.

Prvi v steni Mont Blanca

Za pravi alpinizem ga je navdušil eden od profesorjev na fakulteti za šport, kamor se je vpisal po srednji šoli. »Na njegovih predavanjih sem si rekel, da moram poskusiti. A sprva sem težko našel soplezalce. Vsi okoli mene so govorili, kako bi šli plezat, jaz pa sem bil silno neučakan. Končno sem našel nekoga, ki me je odpeljal v Fuchsovo smer v Dolški škrbini. Od takrat naprej sem se tako resno lotil plezanja, da sem zelo hitro napredoval. Takrat je veljalo, da postaneš alpinist, ko splezaš Čopov steber v Triglavski steni, Aschenbrennerjevo smer v Travniku in Zajedo v Šitah. Meni so vse tri zelo hitro uspele in kmalu smo bili na našem PD Kranj že zreli za prvo odpravo v tujino,« pripoveduje.

Image
Polde Taler, Tomaž Jamnik - Mišo, Iztok Belehar in Franci Ekar, prvi Slovenci v vzhodni steni Mont Blanca FOTO: osebni arhiv
Image
50 let po preplezani smeri Sentinelle Rouge so se leta 2019 spet dobili. Ekarju, Beleharju, Jamniku in Talerju se je pridružil načelnik AO Kranj Miha Zupin. FOTO: AO Kranj
Bilo je leta 1969 in odpravili so se v Zahodne Alpe, kjer jim je kot prvim Slovencem uspelo preplezati vzhodno steno Mont Blanca po tisoč metrov dolgi smeri Sentinelle Rouge. A s kakšno opremo so takrat splezali to znamenito zahtevno smer! V tistem času se v Jugoslaviji še ni dalo kupiti alpinistične opreme, prav tako sploh še niso imeli izkušenj s pravim lednim plezanjem, zato so morali uporabljati prav nenavadne pripomočke. »To je bila čista improvizacija, a je vse delovalo. V smeri je bilo ogromno previsnega ledu, mi pa seveda brez lednih vijakov (pripomoček za varovanje v ledu, op. a.). Zato smo uporabili kar tiste odpirače za buteljke z izvijačem za zamaške. Odpirač si zavil v led in je deloval kot klin,« se smeje Iztok.

S tem odličnim vzponom je postal kandidat za odpravo na Istor-o-Nal v afganistanskem Hindukušu. »Odprava leta 1971 je bila sicer uspešna, vendar imam nanjo zelo grenke spomine, saj se je končala tragično. Na poti iz Afganistana, kamor smo se peljali z avtomobili, saj denarja za letalo ni bilo, smo v prometni nesreči izgubili Zvoneta Koflerja. Tik pred nama s Petrom Ščetininom je vozil rdečo katrco, ta je zapeljala s ceste in eksplodirala,« obuja žalostne spomine. Po tej nesrečni odpravi se je začel bolj posvečati smučanju.

Čelada mu je rešila življenje

Image
V domačih gorah je po čudežu preživel dolg padec. Takoj po končani vojaščini si je zaželel plezanja in s prijateljem Jožo Miheličem sta se odpravila v Peternelovo smer v Triglavski steni. Že skoraj na vrhu, ko so se končale težave, je začelo deževati in v spolzki skali mu je zdrsnilo. »Bil sem 20 metrov nad Jožo, a sem letel mimo njega navzdol. Vpetega sva imela le en varovalni klin, a je na srečo zdržal. Imel sem poškodovane roke in hrbet, predvsem pa glavo. Življenje mi je rešil Joža, ki me je v tistem dežju spravil po Slovenski smeri v dolino, predvsem pa Joževa mama, ki me je prisilila, da sem vzel eno njihovo čelado, saj svoje takrat nisem imel. Bila je čisto razbita in šele v bolnici sem si jo upal sneti. Zdravnik je takrat rekel, da se mi vidi čisto v globino glave,« z nasmehom govori o svoji gorski nesreči.

Iztok je bil do nedavnega povsem predan smučanju in goram. Na leto je imel tudi po 130 smučarskih dni, prav vsak dan je izkoristil za smuko na Krvavcu. Pred dvema letoma pa je doživel izjemno slabo izkušnjo v bolnišnici, saj so ga ob bolečinah v nogi poslali le na počitek. »Dvakrat sem moral reklamirati, da so me resno vzeli in poslali na preiskave. Te so pokazale, da imam strgano mišico, zato zdaj lahko telovadim le doma, na trenažerju in čakam na svetlo bodočnost,« se še hudomušno zasmeje naš sogovornik. 

Slovenske novice, 30.08.2021
Z odpiračem preplezali tisočmetrsko steno

Image

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 4019

SMU

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.