Delo: V južni steni Lotseja pred odločitvijo | Alpinistične novice ...
Ponedeljek, 11. maja 1981
V južni steni Lotseja pred odločitvijo
Sklepni vzpon je že blizu — Ves čas v območju načrtovane smeri — Radioamaterji prestregli poročila o odpravi - Pisma kasnijo
LJUBLJANA - Letošnja, doslej najbolj zahtevna jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo nima sreče. Veter, sneg in prsni plazovi so se kar naprej menjavali na gori, tako da je bilo napredovanje sila otežkočeno. Tudi težave s prevozi so letos izjemne, zadnje pomembnejše tovore je dobila odprava šele pred nepolnimi tremi tedni. Pošta pa sploh, pride kadar pride. Kje se zatika ne ve nihče.
Kljub vsemu pa člani odprave vztrajno napredujejo. Po obdobju slabega vremena so 22. aprila podstavili t 4 (7300 m) in na praznik dela še t 5 (7850 m). Ves čas se gibljejo v območju načrtovane smeri, čeprav nad točko 50 nekoliko bolj desno kot je bilo narisano. Ker je bolj varno. Sedaj je pred njimi zaključni del. Opremiti bo potrebno pot do ključnega mesta (90), prinesti do tja dovolj opreme za jurišno ekipo, najverjetneje pa tudi ne bo šlo brez napeljave vrvi vsaj prek »Stolpa«, ki se začenja na višini okoli 8200 m. Višje bo potem moralo iti v enem zamahu.
Kot je znano, naša odprava ni dobila — kot tudi druge ne - dovoljenja za poročanje v domovino po radijski zvezi. Toda radioamaterji so prebrisani fantje iskali so na kateri frekvenci Janez Majdič poroča v Katmandu ministrstvu in - 6. maja je Vrčon (RK Kričač) prvič prestregel sporočilo. Dan kasneje je bilo enako, le da je bil znan tudi vzrok zastoja: spet slabo vreme. Potem pa spet nič, le motnje.
Tudi drugi niso brez težav. Sodelavec iz Sofije Ruen Krumov npr. sporoča, da so njihovi alpinisti prišli do ledenika Kumbu 24. marca, 28. marca so v enem zamahu prečili v Zahodno globel in potem v njej postavili T 1 (6080 m). Kako je bilo potem, pa ne vedo več. Zadnja pošta je do njih potovala (kljub diplomatskim pospeškom) kar 27 dni. Varianta, da bodo Japonci za njih poročali v Katmandu, od tam pa naprej prek ambasad, je povsem odpovedala. Napoved da bi Bolgari prišli na vrh Lotseja te dni, pa je seveda še vedno uresničljiva. Začeli so nekako kot naši, smer pa imajo krajšo, predvsem pa precej lažjo in - znano. Po njej so doslej na vrh prišle že štiri odprave ali 24 alpinistov. Baskovska (španska) odprava, ki šteje le pet članov in tri šerpe, pa je na poti k Lotse Šaru postavila T i npr. šele 10. aprila, vodja pa je bil tedaj že dalj časa bolan.
Z našimi alpinisti je v glavnem vse v redu, le Petru Podgorniku mora zdravnik v bazi zdraviti ozebline. Dobil jih je pri napenjanju vrvi nad T3, ker so bile spodnje, najtanjše rokavice premajhne. Prek pa jih je imel še dva para. Pa ne bo hujšega, le nekaj kože bo izgubil in kak noht, kakor ugotavljajo. Šerpe so se dobro vključili, delajo dobro, le na red »neznansko slabo pazijo, pravo svinjarijo puščajo za seboj in to povzroča jezo ter glavobole;« piše Aleš Kunaver.
