AK Ravne: Fantje se jutri, 7.oktobra, vračajo domov.
Kar je zame najpomembnejše – zdravi in ŽIVI. Gora se je odločila po svoje in to je treba spoštovat.
Če povzamem dogodke, lahko ugotovimo, da se je sedmerica dobro, sistematično in predvsem dovolj varno pripravljala na osvojitev vrha.
15. 9. 2022 so iz vasi Samagoen prispeli v bazni tabor na višini 4850, kjer jih je pričakalo izredno slabo vreme, vendar so kljub dežju že naslednji dan pričeli z aklimatizacijo. Na poti v Tabor 1, sto metrov nad BT je dež prešel v sneg. Počutili so se dobro in so v štirih urah dosegli T1, na višini 5800. Nato so se vrnili v BT, kjer je sledil kratek počitek.
18. 9. 2022 se ponovno povzpnejo do T1 in tam prespijo. Naslednji dan dosežejo T2 na višini 6400m in se vrnejo prespat na T1, Andrej se odloči za spanje na T2, saj planira vzpon brez dodatnega kisika. Vrnejo se v BC.
22. 9. 2022 se odpravijo na tretjo aklimatizacijsko turo. 6 članov odprave se povzpne na T1 in tam prespijo. Dan kasneje dosežejo T2, kjer se jim pridruži Andrej, ki je z dnevom zamika krenil iz BC direkt na T2. Skupaj dosežejo T3 na 6800m. Andrej tam prespi, drugi se vrnejo na T2. S tretje rotacije se vrnejo pripravljeni za vrh.
28. 9. 2022 se odpravijo na zadnji vzpon proti vrhu. Polni energije, željni vrha. Dosežejo T1, naslednji dan T3. Šok, ki so ga doživeli ob prihodu v T3 je bil …. še jaz ne najdem prave besede. Šerpe so naredili nepojasnjeno in nepredstavljivo napako. Šotore na T3 so podrli in odvezali in jih tako pustili vetru, ki je odpihnil vso višinsko opremo, hrano, grelnike … VSE. Brez počitka in brez hrane in tople pijače, ki naj bi jih čakala v T3, so se morali hitro vrniti direktno do BT, saj v T2 ni bilo postavljenih šotorov za počitek.
V BT so v naslednjih dneh zbirali moči za nove odločitve.
Trije so se odločili, da zgodbo končajo in so se s helikopterjem iz BT vrnili v Katmandu in od tam domov. Štirje so se odločili, da poskusijo še enkrat, tudi Andrej.
Odločitev najbrž ni bila lahka. Katastrofa z zgubljeno opremo in še večja dan kasneje, ko je plaz odnesel 15 ljudi. 12 jih je bilo ranjenih, en šerpa je umrl. Po spustu z vrha se je ubila tudi vrhunska alpinistka in smučarka Hilaree Nelson, prva ženska, ki je 25. maja 2012 osvojila dva osemtisočaka v enem 24-urnem vzponu.
Volja naših fantov in njihova želja po vrhu pa je bila tako močna, da so po samo dveh dneh počitka poskusili še enkrat.
Že popoldan, je na poti proti T1 začelo močno snežiti. Noč je bila težka, saj so moral neprestano z lopatami odstranjevati sneg s šotorov. Do jutra je padlo meter snega in nadaljevanje ni bilo več možno.
V dramatičnem spustu iz T1 je bil padec za enega šerpo usoden, drugi je z opremo zdrznil in se huje poškodoval. Tudi po tem, ko so prispeli v BT, nevarnosti še vedno ni bilo konec. Kamp je namreč zasul večji plaz, a ponesrečencev na veliko srečo ni bilo.
Kljub močni volji, dobrih pripravah, sistematični aklimatizaciji, se fantje brez vrha vračajo domov.
A glede na vse, kar se je v tem času zgodilo, je najpomembnejše, da so živi in zdravi … in kolikor jih poznam, vsak z novim ciljem v mislih.