Tina Horvat: ... dobrodelen tudi po smrti
Spomladi, na njegov 70. rojstni dan, bo izšel njegov dnevnik Izkupiček bodo namenili za nov alpinistični odsek
KRANJ • Te dni je nepozabni alpinist in pisec legendarne knjige Pot Nejc Zaplotnik, ki se je smrtno ponesrečil pred 38 leti pri vzponu na Manaslu, spet med nami. Po zaslugi njegovega domačega planinskega društva – PD Kranj – je luč sveta ugledal dokumentarni film Nejc Zaplotnik – Sanjaj le velike sanje. V njem alpinistovi vdova, najstarejši sin in prijatelji opisujejo, kako so ga doživljali kot očeta, moža in soplezalca. Film vsebuje tudi originalne posnetke legendarnega vzpona iz leta 1979, ko sta z Andrejem Štremfeljem kot prva Slovenca stopila na vrh Mount Everesta.
Dokumentarec, ki ga je posnelo PD Kranj, katerega načelnik je Primož Černilec, je le prvi korak pri obujanju ponovnega spomina na legendarnega alpinista, ki je bil ob smrti star le 31 let. Planinsko društvo se pripravlja tudi na izdajo njegovega alpinističnega dnevnika, v katerem je med letoma 1969 in 1971 zelo doživeto opisal vzpone in dogodivščine tistega obdobja. Dnevnik bo planinsko društvo izdalo spomladi, 15. aprila 2022, prav na dan, ko bi Nejc Zaplotnik praznoval 70 let. Vsa zbrana sredstva bodo namenili novoustanovljenemu odseku Nejca Zaplotnika, v katerega se vpisujejo osebe s posebnimi potrebami, ki imajo rade gore. Njegov načelnik je paraplavalec Darko Djurić.
Dokumentarec gledali skozi vrata
Največje zasluge za snemanje dokumentarca in izzid dnevnika v knjižni obliki ima zagotovo tajnik planinskega društva Borut Marter. Pri tem je zanimivo, da ni prav aktiven gornik in da o Nejcu Zaplotniku prej sploh ni veliko vedel: »Povabili so me za tajnika planinskega društva in da ne bi samo prekladal papirjev, sem začel brati knjigo Pot. Ob branju sem ugotovil, kako zanimiva osebnost je bil, kako ga imajo vsi radi in kako radi se ga spominjajo. Predlagal sem, da bi v naših prostorih uredili njegovo spominsko sobo in jo opremili s kakšnimi njegovimi predmeti. Vsi v društvu so bili takoj za in od takrat je to naš skupni projekt, za katerega vsi delamo z velikim veseljem. Iz spominske sobe je nastala ideja, da bi izdali dnevnik, ustanovili odsek za osebe s posebnimi potrebami in tudi posneli dokumentarec. Predvsem smo ponosni in hvaležni, da je idejo podprla tudi Nejčeva vdova,« pripoveduje.
Borut Marter nam tudi opiše, kako izjemno je bilo zanimanje za dokumentarec: »Prejšnji teden smo imeli v kranjski knjižnici drugo javno predstavitev. Zelo me je skrbelo, ali bo sploh prišlo kaj ljudi, saj je močno snežilo. Da nas ne bi bilo le nekaj, sem povabil še svoje sorodnike. A potem je prišlo toliko ljudi, da vsi niso šli v dvorano in so morali film gledati kar skozi vrata. Seveda smo upoštevali vse PCT-pogoje.«
Ob tako izjemnem navdušenju nad osebnostjo Nejca Zaplotnika smo obiskali njegovo vdovo Mojco Jamnik Zaplotnik in njenega moža Tomaža Jamnika - Miša, ki je bil Nejčev alpinistični mentor, prijatelj in soplezalec. Oba sta močno ganjena nad tem, da je Nejčev duh še vedno tako zelo prisoten med ljudmi, saj je bila njegova izguba nadvse boleča za oba.
»Ti Nejčevi pogosti prihodi med nas tudi po vsem tem dolgem času vedno povzročajo zelo čustvene odzive, tako pri nama z Mišem kot tudi pri otrocih in vnukih. Radi ga imamo in tako je še vedno z nami. Ganjena sem, ko v teh dneh čutim, da se njegovi prijatelji in tudi mladi ljudje, ki ga sploh niso poznali, tako trudijo in z neko posebno energijo in veliko naklonjenostjo ohranjajo spomin nanj. Za nas, za njegovo družino, je bil izjemen oče in mož, bil je zelo čuteč človek in lepo smo se imeli skupaj. Kljub temu da je imel gore zelo rad in da je bilo morda videti, kot da so na prvem mestu, sem vedno čutila njegovo ljubezen do nas štirih, do mene in do najinih treh fantov,« je iskrena Mojca Jamnik Zaplotnik.
Živel na polno
Odgovor na vprašanje, zakaj zanimanje zanj ne ugasne niti po 38 letih po njegovi smrti, pa lahko najdemo v dokumentarcu, v katerem je alpinistov 49-letni sin Nejc Zaplotnik dokazal, da po očetu ni dobil le imena, ampak tudi poglobljen pogled na svet in na življenje. Strnili smo nekaj njegovih razmišljanj iz dokumentarca: »Za očeta lahko rečem, da je on res živel življenje in svoje sanje, neodvisno od svoje okolice in od tega, kaj bodo rekli drugi. Bil je zelo preprost, a hkrati človek z veliko globino. Čeprav je bil star le 31 let, ko je umrl, jaz pa 11 let, lahko rečem, da je njegov najpomembnejši nauk, ki sem se ga naučil od njega in od mame, da živimo le enkrat in takrat na polno. To polnost življenja pri njem najbolj spoštujem. Pri tem sam nikdar nisem pomislil, da je kot alpinist počel kaj narobe, to je bil on! In to polnost in energijo, ki jo je oddajal, je pustil med nami.«
Mojca in Mišo nam še razložita, da sta se z veseljem odzvala na prošnjo PD Kranj za izdajo dnevnika, ustanovitev odseka PD Kranj Nejca Zaplotnika in za snemanje dokumentarca. Ob 100. obletnici PD Kranj so namreč že pred časom v Prešernovem gledališču v Kranju pripravili proslavo na temo Nejca Zaplotnika in tam prikazali tudi film o kranjskih alpinistih, ki so peljali slepe na Triglav. »Bilo je zelo ganljivo gledati te ljudi, ki so kljub telesnim oviram vložili toliko svoje energije, da so osvojili naš najvišji vrh. Takrat se je že začelo govoriti o ustanovitvi posebnega odseka, namenjenega osebam s posebnimi potrebami, ki imajo rade gore, ki bi se imenoval po Nejcu. Ko so me potem prosili, če bi dovolila objavo dnevnika v knjižni obliki, saj bi z zbranimi sredstvi pomagali pri ustanovitvi in delovanju odseka, sem seveda privolila. Veliko mi pomeni, da lahko z Nejčevim imenom naredimo nekaj dobrega za ljudi, ki potrebujejo pomoč,« je prepričana Mojca Jamnik Zaplotnik.