Biti s kolesom v Bohinju je prednost, ki jo velja izkoristiti.
Pogled skozi okno apartmaja v Srednji vasi razkrije prve sončne žarke na bližnjem Studorju in jutro kaže izkoristiti za plezanje s kolesom. Po zajtrku in dogovoru z ženo se odpravim na kolo in hitro sem na makadamski cesti v smeri planine Uskovnice, ki je jugovzhodni del planote Pokljuka nad Gornjo Bohinjsko dolino in dolino Voje.
Cesta se vzpenja, podlaga je polna drobnih skal, peska in prahu, ki poskrbijo za neenakomerno in na trenutke težavno vrtenje koles. Sprva kolesarim v smeri Studorja in v dolgih serpentinah od zahoda do vzhoda in obratno. Višje se približam planini Blatce med Studorjem in Kamnom, kjer se cesta obrne proti severovzhodu in po nekaj ovinkih kolesarim skozi gozd proti severu do parkirišča na planini Lom, od koder pritiskam na pedala pri prvih bajtah na planoti Uskovnici pod Rjavcem proti severu. Prehiti me prvi avto, sicer v ranem jutru kolesarim sam po cesti, ki postane ožja in bolj strma. Izogibam se večjim kamnom in iščem bolj trden del ceste, da prepeljem strmino in peljem mimo smerokaza za Planinski dom naprej vse do naslednjega parkirišča ob koritu s tekočo vodo nad pastirskim stanom, kjer po devetih kilometrih vzpenjanja stopim s kolesa v bližini kapelice.
Napor je izdatno poplačan z lepimi razgledi na vse strani. Ob kolesu stopim še nekoliko višje, da se pogled ustavi na celotni okolici. Na vzhodu so gozdnata pobočja pokljuške planote, na jugu je venec južnobohinjskih gora od Možica preko Črne prsti, Rodice, Vogla, Podrte gore do Mahavščka in Bogatina, v ospredju so Fužinske planine nad dolino Voje, na severozahodu so vrhovi nad Mišeljsko in Velsko dolino z Mišelj vrhom in v ozadju so vrhovi od Zelnarice preko Kanjavca do Šmarjetne gore, na severu pa Tosc zakriva Triglav.
Na vzpetini se nekaj časa pomudim, nato pa stopim do kapelice, kjer zaužijem nekaj kalorij in osvežim grlo ter se odpeljem do planinskega doma, ki ga bodo v celoti obnovili in ne obratuje. Povzpnem se do pastirske koče in užijem še nekaj lepih pogledov na okolico in samo planino, kjer se pase govedo in konji.
Sledi naporen spust, ko cesta poskrbi za stalno tresenje krmila kljub prvemu vzmetenju. Večino poti prekolesarim na pol stoje z dobrim oprijemom krmila in postopnim zaviranjem in se tako vrnem na izhodišče.