Išči

bohinjsko

BOHINJSKO... opis

Objavljalci

Authors

Arhiv

Vrhovi nad Soriško planino

Prelaz Bohinjsko sedlo na višini 1277m je del širšega območja Soriške planine.

Vrhovi nad Soriško planino

V lepem sončnem a hladnem jutru prispeva na skoraj prazno parkirišče Soriške planine, kjer pričneva pot po vrhovih nad planino. S planine greva po senčni strani na sankaško progo, ki jo kmalu zapustiva in hodiva prosto navkreber po gozdnatem pobočju ter pod vrhom obideva veliko skalo ter se povzpneva na vetrovni 1547 m visoki vrh, od koder se odpre lep razgled na Škofjeloško in Cerkljansko hribovje, Ratitovec, Karavanke, Triglav in seveda sosednji vrh, kamor naju hitro ponesejo noge s spustom ob ograji proti zahodu in nato vzponom na drugi le dva metra višji vrh Lajnarja, ki je istočasno tudi najvišja točka smučišča.

Na vrhu, kjer je bunker, srečava prvo planinko na najini poti. Veter piha in zato ne ostaneva dolgo, le toliko, da se ozreva na številne bližnje in bolj oddaljene vrhove, ki naju bodo spremljali še naprej. Globoko južno pod goro je idilična vasica Sorica in nad Petrovim Brdom se vzpenja Hoč in priljubljeni turnosmučarski Porezen. Na zahodu je že naslednja razgledna gora na najini poti, ki se strmo dviga nad Baško grapo na eni in na drugi nekoliko položneje spušča na Soriško planino in tja greva z vrha. Spustiva se približno sedemdeset metrov na stičišče več poti na sedlu med vrhovoma in pričneva vzpon na tretjo goro na poti.

 

Sprva hodiva skupaj, nato prijatelj nadaljuje po grebenu, medtem ko sam stopam nekoliko nižje po označeni poti, kjer je vetra manj in nato grem strmo navzgor, da se pridružim sopotniku na 1597 m visokem vzhodnem vrhu. Z vrha vidiva pod seboj manjšo dolinico s staro vojaško kasarno, preurejeno v pastirski stan, in daleč za njo so vrhovi nad Pokljuko z masivom Rjavine in njenimi sosedi. Zahodno od kasarne je drugi osem metrov višji zahodni vrh Slatnika, ki ga doseževa s spustom po grebenu, nekaj koraki po mulatjeri in kratkim vzponom. Poleg vrha je manjša vzpetina, ki sem jo pred časom poimenoval Špelin vrh in še tja me ponesejo noge, od tam pa malce navzdol do prijatelja in skupaj nadaljujeva pot po in ob grebenu na zahod.

Prepadna so južna pobočja grebena, severna pa porasla z gozdom in tako stopava po stezici sprva po samem grebenu in nižje še skozi gozd, kjer pod nogami prijetno šelesti odpadlo suho listje. Preden stopiva na sedlo Vrh Bače srečava naslednjega planinca in nekaj deset višinskih metrov nižje sva na 1273 m, kjer narediva še nekaj korakov proti jugu do prijetne lovske koče s smerno tablo in napisom Sedlo Vrh Bače n.v. 1255 m in tu si na klopi za mizo privoščiva obrok iz nahrbtnikov s pogledom na Hoč in Porezen.

 

Vrneva se najvišjo točko sedla in se podava po označeni poti v smeri Črne prsti in izven območja vrhov nad Soriško planino. Hodiva skozi gozd mimo nekaj manjših koč in lovskih opazovalnic, se povzpneva na travnato pobočje in strmo reber, po kateri v nekaj minutah doseževa predvrh Koble in nato po grebenu hitro doseževa neizraziti 1498 m visoki vrh, kjer zaključiva pot proti zahodu.

Pod vrhom je železniški predor, ki povezuje Bohinjsko Bistrico s Podbrdom. Bližnji in nekoliko višji je Krevl, a tja bova šla kdaj drugič. Lep je pogled na prepadna pobočja Kontnega vrha, za katerim se vzpenja Črna prst s Kozjim robom in Liscem. Sledi kratek odmor in že stopava med drevesi in travami po brezpotju navzdol s pogledi na možnosti smučanja pozimi. Greva mimo lovske opazovalnice in na lovsko stezico, nižje spet po svoje dokler ne doseževa lovske koče s hišno številko 35 Ravne v Bohinju, kamor pripelje gozdna cesta. Sedeva na verando, narediva kratek počitek, nadomestiva izgubljene kalorije in nato greva na opuščeno gozdno vlako, ki jo hitro zapustiva z vzponom po strmem gozdu do zgornje ceste, ki povezuje Vrh Bače s cesto z Bohinjskega sedla.

 

Ko hodiva po cesti, pripelje mimo avtomobil, midva še stopiva malce naprej in nato pričneva vzpon skozi gozd med Jelenovim vrhom in Šavnikom. Vzpon je utrujajoč, a končno se pred nama zasveti svetloba na grebenu, s katerega nato greva desno na pobočje, ki naju popelje na severni greben 1574 m visokega Šavnika. Doseževa osamljen vrh s prekranimi razgledi in seveda vetrom, ki se krepi in naju hoče ohladiti. Poleg vrhov, ki jih opazujeva na svoji poti, je lepo videti biser naše domovine, Bohinjsko jezero z vrhovi, dolinami in idiličnimi vasmi. Z vrha greva po vzhodnem grebenu v dolinico Na Poljani, ki leži med pobočji Slatnika, Šavnika in Možica, ki je najin naslednji cilj.

 

Z opuščenega pašnika greva v gozd na označeno pot. Srečava nekaj planincev, se povzpneva na mulatjero, kjer odvijeva levo in hitro doseževa vznožje vršnjega pobočja srečajoč vedno več pohodnikov. Še kratek vzpon narediva in doseževa višino 1603 m, kjer na vrhu Možica obvladuje okolico bunker iz jekla in betona. Veter ne pojenja in tako si vzameva čas le za oglede okolice, potem pa greva nižje v zavetrje na zadnji počitek pred zaključkom ture. Opazujeva Karavanke in Babji zob nad Bledom ter pohodnike, ki se vrstijo po okoliških poteh.

Kot vedno se je potrebno vrniti na izhodišče in zato prekineva počitek ter se urnih nog podava med vzpetinami in dolinicami nazaj na Soriško planino. Sonce počasi polzi proti obrobju gora, ko se avtomobilska kolesa zavrtijo in se odpeljeva s prekrasne planine v dolino.

 

Značke:
GL4 SBaznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1887

BOHINJSKO

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.