Janez Pikon: Vzporedno ob jeklenici prečimo pod previsno steno in po zahodnem robu dosežemo teme gore Kamniških Alp. 
Zapeljemo proti Lučam v Zgornjo Savinjsko dolino in dlje v Logarsko dolino. S parkirišča ob velikem travniku in domačiji Plesnik se usmerimo do razpotja in južno preko potoka Ivovec pod predelom Kačjek na gozdno cesto na območju Mrežica in v smeri Klemenškove planine (1282 m) in koče na Klemenči jami (1202 m). Začnejo se zbirati že bolj temni oblaki nad dolino in nas bolj ali manj spremljajo do vrha gore, vendar nas vreme ni preveč oviralo. Usmerimo se na pot do najbolj debelega slovenskega macesna. Ogledamo si naravno znamenitost in nadaljujemo v strmo pobočje predela Mrežica, kjer so nam v pomoč tudi skobe in jeklenice, da lažje prečimo rahlo izpostavljeno grapo, kjer nas steza kmalu pripelje do mesta, ko nam stena zapre pot.
Pred seboj zagledamo predor in nad njim oznake. V predoru nam je v pomoč jeklenica, ki pa jo bolj potrebujemo pri sestopu kot pri vzponu. Na nasprotni strani po široki stezi v rahlem vzponu prečimo izpostavljeno polico. Prečimo leseni mostič in še potok Sušica, nato pa nas močno uhojena steza privede na položnejšo ravnico, kjer se nam priključi označena steza od Doma planincev v Logarski dolini. Nadaljujemo rahlo navkreber po gozdni stezi, kjer sledi vzpon na krnico do koče na Klemenči jami.
Posedimo pred dokaj dobro obiskano planinsko postojanko in kasneje pričnemo vzpon, vzhodno in strmo navkreber v smeri gore Krofička. Pot vodi dalje v gozd in se vzpenja do strmih stopničk na grebenu Puklovec, ter vzhodnega odcepa za gozdni vrh Strelovec. Kasneje ob daljšem melišču prečimo poraščeni greben z ruševjem in travo z dvoje jeklenic v strmem žlebu, kjer se steza počasi obrne nekoliko bolj zahodno, kasneje preide med nižje grmičevje, vendar se vedno bolj strmo vzpne navkreber. Že izginjajo še zadnji macesni v strmem pobočju predela Ute (1866 m), ko dosežemo tehnično bolj zahtevno smer. Najprej nekaj lesenih stopničk, ki so že zasute z gruščem, vendar so jeklenice in skobe v pomoč čez vse ovire.
Dobro zavarovana in označena pot nas sprva vodi čez kratke lesene stopnice, za katerimi se s pomočjo jeklenice povzpnemo po gruščnatem pobočju in nas kmalu pripelje do grape, ki je izpostavljena padajočemu kamenju. Po grapi se strmo vzpnemo s pomočjo jeklenice in nekaj trdnih skob, nato pa zavijemo vzhodno in pot nadaljujemo po rahlo izpostavljeni polički, ki nas hitro pripelje do zadnjega strmega dela v smeri gore. Naprej s pomočjo jeklenice in skob prečimo pod previsno steno in po severnem robu dosežemo vršne teme gore Kamniških Alp. Sežemo si v roke, vsi zadovoljni in veseli, dlje posedimo na ozkem temenu gore, kajti sončni žarki nas le obsijejo in prijetno je posedeti na gori, kajti megla ne doseže danes naše Krofičke. Daljši počitek in brezskrbno posedanje nam prija in zadovoljni smo s storjenim, kasneje se le odločimo vrniti v dolino preden si premisli še vreme. Vrnemo se po isti poti do koče na Klemenči jami in po krajšem odmoru do parkirišča v Logarsko dolino.
Janez Pikon