Prejšnji vikend je nadaljevalna šola preživela na Korošici.
Pripravniki so svoje prve metre v sharp endu preživljali v klasikah Vršičev in Vežice. Zares ali zgolj s travarco lažno pogumne pogovore je burila izrazita poč v desnem delu Vršičev. Po zagotovilu glavnega hišnika stene, t. j. A. Simoniča, da tega še nihče ni plezal, je bilo treba zagristi v izziv. Pobudnik je bil načelnik, jaz sem se najbolj zagrel za idejo, zraven je šla pa še Eva DV, za vrhunsko nadaljevalno izkušnjo plezanja izpostavljenih prečnic.
V nedeljo smo torej precej lenobno spakirali malo večji rack kot ponavadi, deset klinov in hop, že je padel prvi raztežaj, lepa VI-ka po široki poči, ki nas je pripeljala na polico, ki se je v desno smer preobražala v zloglasno poč.
Drugi raztežaj je že načenjal bistvo misterija, bila je zanimiva VII+ po lepih grifih, dobrem plezanju, žal mestoma precej mahovnata. Težko reči, ali je bila težja za prvega ali drugega, čeprav sem poskrbel za vsaj zadostno varovanje.
Sledil je viseči štant pred očitnim detajlom, ko je poč nekaj metrov manj izrazita. To mesto sem v 3. raztežaju z dobro moralno spodbudo s štanta prežvečil v finem "A1 na odprte frende" slogu.
Še 15 metrov malo lažjega, VII vrednega plezanja do udobnega štanta in dolg V+ raztežaj do lažjega sveta, rahlo proti desni.
Obstajala je možnost prečenja nazaj v levo v zadnjem raztežaju, kar bi smer podaljšalo in najbrž dodalo še en težek raztežaj, ampak se nam je že malo mudilo.
Tabor Korošica je bil super, hvala vsem za kul vzdušje in soplezalcema za družbo v tejle smeri. Dali smo ji ime Asistolija.
Hvala Krištofu Štofu za dokumentiranje procesa in ground support!
Z-poč? W-poč? Kva je že una črta na EKG-ju ...? Ventrikularna fibrilacija? Ma ne to je čudno ime, dej neki druzga.
Stena je navpična. Grifi pa dobri.
Bingljanje. Šlo bi tudi prosto, zdaj ko je tukajle zabit en klin in ko vemo, kje so grifi.