Išči

kamniško

KAMNIŠKO... opis

Objavljalci

Authors

Arhiv

Nagličev planinski raj

Razstava Nagličev planinski raj nam predstavlja stare planinske fotografije Petra Nagliča

... z območja Kamniško-Savinjskih Alp iz časov med obema vojnama – pred devetdesetimi leti.

Image
Peter Naglič (1883–1959) je bil doma iz Šmarce pri Kamniku, bil je ščetar tretje generacije, sicer pa izredno navdušen amaterski fotograf in hvale vreden kronist. Zanimal se je za prav vse. Kamor koli je šel, je fotografiral, na hrbtno stran pa tudi napisal, kaj je slikal in kdaj. Njegova zapuščina obsega več kot deset tisoč posnetkov. To dragoceno delo še posebej cenijo v Slovenskem etnografskem muzeju.

Njegovo izročilo nadvse vestno ureja in predstavlja vnuk Matjaž Šporar, ki je pripravil tudi tokratno predstavitev.

Odprtje razstave bo v sredo, 10. junija, ob 16. uri v prostorih občinske uprave Občine Kamnik.
Ogled razstave je mogoč v času uradnih ur, v ponedeljek, od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo, od 8. do 12. ure ter od 13. do 17. ure in v petek, od 8. do 13. ure.

Na številnih ličnih panojih so fotografije izletov v Kamniško Bistrico, na Kamniško in Kokrsko sedlo ter Grintovec, pa tudi na Krvavec in še posebej na Veliko planino. Navdušeni fotograf je s kolesom obiskal tudi Jezersko in Logarsko dolino, ki sta bili takrat dokaj oddaljeni. Ves čas je spotoma skrbno fotografiral.


Na poti k razstavi Nagličev planinski raj

Spoštovane Kamničanke in Kamničani,
     spet smo se zbrali vsi, ki imamo nadvse radi naše Kamniške planine in nas takoj privabi vse, kar je povezano z njimi.

Takšna je tudi današnja razstava Nagličev planinski raj, ki je navdušujoča brez primere. Predstavlja nam stare planinske fotografije Petra Nagliča z območja naših planin iz časov med obema vojnama – pred skoraj sto leti.

Peter Naglič (1883–1959) je bil doma iz Šmarce pri Kamniku, bil je ščetar tretje generacije, sicer pa izredno navdušen amaterski fotograf in hvale vreden kronist. Zanimal se je za prav vse. Kamor koli je šel, je fotografiral, na hrbtno stran pa tudi napisal, kaj je slikal in kdaj. Njegova zapuščina obsega več kot deset tisoč posnetkov. To dragoceno delo še posebej cenijo v Slovenskem etnografskem muzeju, kar je odlično priporočilo tudi za nas.

Njegovo izročilo nadvse vestno ureja in predstavlja vnuk Matjaž Šporar, ki je pripravil tudi tokratno izredno predstavitev.

Na številnih ličnih in vabljivih panojih so fotografije izletov v Kamniško Bistrico, na Kamniško in Kokrsko sedlo ter Grintovec, v dolino Kamniške Bele, k Svetemu Primožu in še posebej na Veliko planino, pa tudi na Krvavec. Navdušeni fotograf je s kolesom prav tako obiskal Jezersko in Logarsko dolino, ki sta bili takrat dokaj oddaljeni. Ves čas je spotoma skrbno fotografiral.

Njegove stare fotografije nam nepričakovano vedno znova odstirajo stare in lepe zgodbe in imena iz nekdanjih časov.

Tu so znamenite stare galerije nad Kobilico, ki jih žal ni več, saj so jih morali podreti zaradi nove ceste, da so zravnali hude klance.

Pritegne nas most nad nekdanjim slapom v Malem Prédaslju, za katerim se je sedemdeset let skrivalo jezero, nad njim pa so bile tudi tako imenitne galerije, ki so vodile proti Velikemu Prédaslju, vendar so s slapom in jezerom prav tako prešle.

Privlačni sta mokra riža za spuščanje lesenih debel k reki Bistrici, spet drugod oglarska kopa s kočo mahovnico.

Nad Kamniškim sedlom nas imenitno neznano ime Vrata v Planjavo opozori, da gre od tamkaj naprej zares.

Žagana peč in drvarska koča ob njej nam pripovedujeta zgodbe, med katerimi je tudi tista o vejici, ki je kazala vreme. Pritrjena je bila na senčni strani koče in je bila najbolj zanesljiva. Poznali so jo že zelo stari narodi, potem pa smo na vse nekdanje znanje kar pozabili.

V dolini Kamniške Bele se razgledujemo proti razvpitemu Rzeniku, še pred njim pa je vrh z imenom Cerkev, ki je bil omenjen že pred 200 leti, v zadnjih desetletjih pa je ostalo le še tamkajšnje Varvanje.

Kako nenavadna je po domače tlakovana kamnita pot skozi Prapretno, imenovana Klukčova kamníča – posebnost, ki jo srečamo le še malo kje.

Mimo častitljivega Svetega Primoža se namerimo proti Veliki planini in tamkajšnji starosvetnimi idili z vsaj tristoletnimi ovalnimi pastirskimi bajtami. Potem pa osupnemo nad vojnim pogoriščem teh dragocenosti – pastirskega selišča in kapele.

Obisk planine Jezerca in Krvavca je prav tako navdušujoč, Kriška planina, nekdaj lastnina Križa pri Komendi, pa nič manj. 

Povsem nas presenetita dolina Kokre in Jezerskega s pogledi na mogočne gore s severa, sredi njih pa še povsem ohranjen ledenik pod Skuto.

Tudi Logarska dolina nas osupne in razveseli, kot bi se vrnili domov s severovzhodne, nič manj mogočne strani.

Pri vsem tem razkošju fotografij se spominjamo naših starih prijateljev in vzornikov, ki bi nam ob tem povedali še marsikaj ali pa nas napotili iskat in odkrivat, kar je še skritega. Vsi ti so nam poklanjali najlepše darilo – to je navdušenje.

Med vsemi našimi planinskimi predniki je sedaj na častnem mestu tudi Pater Naglič. Njegova razstava pomeni izredno dragoceno obogatitev našega védenja o nekdanjih časih v naših gorah. Prisrčna hvala in vse čestitke avtorju razstave Matjažu Šporarju za to izredno darilo.

France Malešič  

Društvo Peter Naglič Šmarca
Razstava: Nagličev planinski raj

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1064

KAMNIŠKO

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.