Gorenjski glas - Jasna Paladin: S tradicionalnim bajtarskim golažem ...
... in predajo »ključa« planine se je na Veliki planini začela sezona bajtarjev.
Velika planina – Prva sobota v oktobru je na Veliki planini že devetdeset let dan, ko pastirje zamenjajo bajtarji, združeni v Planinsko društvo Bajtar. Ti za uvod v svojo sezono, ki traja od oktobra do junija, ko krave znova pridejo na planino, pripravijo bajtarski praznik, na katerem podelijo priznanja, v svoje vrste sprejmejo nove člane in predstavijo svoj koledar, poln prireditev, a veliko obiskovalcev ta dan na planino pride prav zaradi njihovega bajtarskega golaža. Ker sobotni praznik letos zaradi epidemioloških ukrepov ni bil tako množičen, smo se bajtarjem na planini pred parlamentom, kakor pravijo eni od pastirskih bajt, pridružili že v petek, ko so stekle priprave za kuhanje golaža.
»Golaž je že vse od začetka spremljevalec našega praznika in že vsa leta ga kuhamo na prvo oktobrsko soboto. Že večkrat nas je pospremil tudi sneg in spomnim se, da smo nekoč morali odstraniti kar trideset centimetrov snega, da smo lahko zakurili pod kotlom. A ne glede ena vreme – bajtarski praznik še nikdar ni odpadel. Prva leta smo golaž kuhali v Tihi dolini, nato pa smo se postopoma selili do pastirskega naselja in zdaj smo že vrsto let tukaj, pred parlamentom,« nam pojasni dolgoletni bajtar Viki Lešnjak.
Priprave za kuhanje golaža so se začele že v petek popoldne, ko so bajtarji začeli lupiti in rezati čebulo. Dvajset kilogramov je je šlo čez njihove roke, a to še zdaleč ni največ do sedaj. »Največji golaž smo skuhali pred petindvajsetimi leti, ob 65-letnici bajtarstva na Veliki planini. Takrat smo sesekljali kar štirideset kilogramov čebule in skuhali golaž iz prav toliko kilogramov mesa,« so razložili. Letos je bilo golaža za dobrih sto porcij. Že šesto leto so kuhalnico zaupali Gregorju Mokorelu, ki nam je pred začetkom kuhe zaupal, kako se bo bajtarskega golaža lotil letos. »Čebulo na svinjski masti začnem pražiti že v petek popoldne in to traja do poznih večernih ur. Naslednji dan pa vstanem že ob šesti uri, da je golaž tako nared za obiskovalce, ki pridejo ob 11. uri. Zelo pomembno je, da je čebula sesekljana, in ne zmleta, čeprav bi pri takšnih količinah to šlo hitreje, a zmleta čebula ne naredi prave strukture, zgolj plava v golažu. Letos bom skuhal golaž iz divjačine in govedine, dodal pa bom tudi kar nekaj zelenjave – bučke, papriko in korenje, ki golaž zgosti; moke namreč ne uporabljam. Tudi začimb je veliko, a te so vedno kuharjeva skrivnost,« nam pojasni v smehu in doda, da meso zalije z jušno osnovo in vinom.
Da je golaž tudi letos odlično uspel, je bilo znano naslednji dan, ko so ga ponovno razprodali še pred zaključkom prireditve. Še pred tem je golaž v družbi levega in desnega ministranta blagoslovil bajtarski župnik.