AO Kamnik - Žiga Macedoni: ... v Švici
Prvi teden avgusta smo plezali v okolici prelazov Grimsel, Susten in Furka v Bernskih Alpah.
Če bi nas ob štirih zjutraj na švicarski meji obrnili nazaj proti Sloveniji, verjetno nihče ne bi bil preveč presenečen, sai so pravila in zapovedi v tem koronskem času iz dneva v dan drugačna. No pa je šlo gladko in tako je karavana belih kombijev v svežem sobotnem jutru prvega avgustovskega dne prispela v prikupno vasico Innertkirchen, kjer smo v kampu postavili naš tabor. Tabor je tukaj mišljen v pravem pomenu besede, saj je na vrhuncu udeležbe štel okoli 35 duš, od katerih se (vsaj trajno) ni zgubil nihče, število morebitnih novih pa se še prešteva.
Kdor tam naokoli ne najde nečesa zase, potem mu ni pomoči. Področje okoli treh prelazov (Grimsel, Furka, Susten) ponuja vse vrste kamenin, od granita, gnajsa, do apnenca, stene so vseh možnih naklonin, v katerih najdeš pestro izbiro struktur, vse od tistih “zelo” do “nič kaj” gladkih. Tudi za tiste, ki poleti sanjajo o snegu, se najde kak ledenik in čeprav je na videz le revni ostanek ledene dobe, le-ta postane precej velik, ko ga je potrebno prečit, kadar so noge utrujene.
Prva dva dni smo plezali pod prelazom Grimsel, nedaleč od naše baze, in se spoznavali predvsem z granitnimi platami v navrtanih smereh lažjih težavnosti. Ravno ko smo se dodobra ogreli za naskok na kaj daljšega in težjega, nam je dež “ukradel” dva dni, ki smo ga porabili za spoznavanje okolice ter drug drugega. Ko je sredi tedna spet posijalo sonce, pa se je začelo zares in vpisovati so se začeli resni, na momente tudi epski vzponi. Zadnji dan plezarije ni bilo čutiti, da je stenam kdo še kaj dolžan, zato so nekateri zaključili s turističnim izletom pod Eiger, ostali pa še s kako lažjo smerjo, da je ostalo dovolj energije še za zaključni piknik, ki je še enkrat več “povabil na pogovor” tudi lastnika kampa, a tudi tokrat ni ostal dolgo z nami