Išči

ljubljansko

LJUBLJANSKO... opis

Objavljalci

Authors

Arhiv

Andrej iz pekla

... Golega otoka pobegnil v gore 

ka.pzs.siLEGENDE SLOVENSKEGA ALPINIZMA
v Slovenskih novicah vsak ponedeljek v sodelovanju s Komisijo za alpinizem PZS.

Andrej Aplenc - Bob je bil v mladih letih vrhunski alpinist, nato je kot politični begunec zapustil domovino Plezanje je bilo njegova terapija, saj ga po treh letih zapora v stenah ni nadzorovala tajna policija.

Image
LJUBLJANA • Mag. Andrej Aplenc je slovenski javnosti najbolj znan kot dvakratni zapornik na Golem otoku in publicist, zelo malo ljudi pa ve, da je bil tudi vrhunski alpinist. Prav gore so 91-letniku, ki ga alpinistični prijatelji kličejo Bob, zacelile rane in ozdravile dušo po grozotah zapora, ki je bil ustvarjen za prevzgojo in pranje možganov tako imenovanih razrednih sovražnikov.

Aretiran pri 17 letih

Kako hudo »nevarne« sovražnike takratnega sistema so pošiljali na Goli otok, pove že dejstvo, da so Aplenca prvič aretirali v razredu, še kot 17-letnega srednješolca. Njegov »zločin« je bil, da je leta 1948 kot komandir mladinske delovne brigade na Kočevskem, kjer so gradili cesto, dovolil vrstnikom, da so imeli v nedeljo ples namesto predavanja o marksizmu. Takoj so ga odstavili kot vodjo in izključili iz organizacije SKOJ, predhodnice Zveze socialistične mladine Jugoslavije. »Bil sem še mulec, a sem imel predolg jezik. Ko so me odstavili in izključili iz SKOJ, sem se s sošolci pogovarjal o pomanjkanju svobode, in to je bilo dovolj, da so me prijeli,« nam pove. Potem ko je odslužil eno leto, si je prislužil še drugo, dvoletno kazen, takrat zato, ker ni hotel sodelovati z Udbo in ji ovajati drugih ljudi.

Image
V gore ga je zaneslo po prestani prvi kazni. Čisto sam je začel hoditi v hribe, saj je potreboval mir in samoto. Tam se je počutil varnega, medtem ko so ga v Ljubljani ves čas nadzorovali. Med drugim prestajanjem kazni je na Golem otoku spoznal Zorana Tratnika, že izkušenega alpinista, in ko sta leta 1952 oba prišla z Golega otoka, sta skupaj začela plezati. »Poleg tega da v stenah ni bilo Udbe, je plezanje name delovalo kot pomirjevalo, povrnilo mi je tudi samozavest. V gorah je svoboda in razlike med tistim občutkom, ki ga doživiš med plezanjem v steni, in ujetostjo na Golem otoku, se ne da opisati z besedami,« se spominja. Med prestajanjem kazni pa ga je odrešila še sposobnost, da se je psihično oddaljil od telesa: »Seveda to ni bilo mogoče početi ves čas, a nekako mi je uspevalo, da sem z mentalnim oddaljevanjem le preživel tista tri leta na Golem otoku.«

Poleg svobode so mu gore dale tudi prijatelje, ki ga zaradi njegove preteklosti niso gledali postrani niti med njimi ni bilo ideoloških razkolov. »Absolutno sem se med alpinisti zelo dobro počutil. Sprejeli so me brez vsakršnih zadržkov, tako alpinisti pri Akademskem alpinističnem odseku kot tudi gorski reševalci,« pripoveduje.

Plezal kot stroj

Image
V alpinizem ga je torej uvedel prijatelj Tratnik, s katerim je po navadi plezal kot drugi v navezi, zasluge, da je postal zelo dober alpinist, pa ima njegov stric – znani skladatelj Marijan Lipovšek. Kot pove Andrej, je bil izjemen poznavalec gora in v stenah sta se zelo dobro ujela, predvsem pa se je z njim izpopolnil v vodenju naveze. Konec petdesetih let prejšnjega stoletja je Aplenc tudi s številnimi drugimi alpinisti splezal vse najtežje smeri tistega časa in postal mentor številnim mladim generacijam. V tistem času je bil načelnik Akademskega alpinističnega odseka (AAO), ki je takrat združeval najboljše alpiniste v državi.

Tine Mihelič ga je v svoji knjigi Klic gora opisal kot izkušenega in znamenitega plezalca, perfekcionista, ki je plezal kot stroj. »V njegovih počasnih, premišljenih besedah je bilo nekaj očetovskega. Pogosto je v navidezni resnobi prežala hudomušna past, ki smo jo zelenci naivno prezrli in mu padli na limance,« je zapisal.

Image
A če se je v stenah in z alpinisti dobro počutil, je bilo v dolini drugače. Ravno v obdobju, ko so se začele načrtovati prve slovenske, takrat seveda jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo in druga gorstva, je Andrej Aplenc kot politični begunec zapustil domovino in odšel v Švico, nato pa se je ustalil v ZDA, kjer sta se mu v zakonu z ženo Veroniko, zdravnico in hčerjo znanega diplomata in umetnostnega zgodovinarja Izidorja Cankarja, rodila otroka. V ZDA je magistriral iz strojništva in delal v kemični in letalski industriji. Ker je živel na vzhodni obali, v Philadelphii, kjer ni gora, je alpinizem opustil.

Posvetil se je turni smuki

Ga je pa obudil, ko se je z razpadom naše nekdanje države odločil za vrnitev. »V Slovenijo sem se vrnil za plebiscit, ko je Jugoslavija razpadla. V ZDA sem se predčasno upokojil in prišel v Ljubljano. Takrat sem spet malo obudil dobre stare hribovske navade in začel plezati. Vendar sem bil takrat star že 60 let in ugotovil sem, da bom raje iskal nekoliko lažja doživetja,« pripoveduje. Posvetil se je turnemu smučanju in zelo veliko hodil po hribih. Kadar sta ga obiskala hči in sin, ki živita v ZDA, so bili veliko skupaj v gorah, sicer pa je spomladi in pozimi velikokrat smučal s Kanjavca, nazadnje pred 15 leti, pri 75 letih.

Ljubezen do gora Andreja Aplenca ni nikoli zapustila. Tudi zdaj, ko jih je dopolnil že 91, pogosto sede v avto in se iz Ljubljane zapelje na Gorenjsko, še posebno spomladi in jeseni, v času žarečih macesnov. Le da zdaj ne pleza več po previsnih stenah, ampak izbira nekoliko bolj zložne poti. Redno se udeležuje vsakoletnih srečanj alpinistov veteranov na Vršiču, kjer se spet sreča s svojimi prijatelji iz tistih dni, ko mu je alpinizem rešil življenje in so ga alpinisti brez zadržkov sprejeli medse. 

Slovenske novice, 22.10.2021 21:14
Andrej iz pekla Golega otoka pobegnil v gore (FOTO)

Image


 

Njegov ‘zločin’ je bil, da je kot komandir mladinske delovne brigade dovolil vrstnikom, da so imeli v nedeljo ples namesto predavanja o marksizmu
 

leta je preživel na zloglasnem otoku.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 2345

LJUBLJANSKO

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.