Janez Pikon: Visok gozdni vrh vidno izstopa z oddajniki in razgledni stolp, odkoder se na visoki ploščadi odprejo razgledi na širše predele vzhodno po Sloveniji. 
Kolovoz, ki se vse bolj strmo vzpenja se v vzhodnem zavoju spremeni v peš pot in v prečnem vzponu oddalji od dolinice po kateri smo hodili. Steza se prične strmo vzpenjati in nas vodi na kolovoz, katerega prečimo in zmerni vzpon nas vodi mimo križa v strmo nadaljevanje do razpotja. Pot čez Balunjačo in vzhodno na strmo v zmernem vzponu prečimo pobočja Boča do skalnih pečin, ki jih vidimo pred seboj. Pot nato s pomočjo varoval preči vznožje teh pečin, kjer prehod pod pečinami ni težaven je pa nekoliko izpostavljen padajočemu kamenju. Ob vznožju pečin pa lahko opazimo nekaj manjših votlin, kjer se stezi ponovno združita. Strmina nato popusti do kolovoza, ki se zložno vzpenja ob vojaškem območju. Ko zapustimo bližino vojaškega območja sledi le še vršno prečenje z gozdom poraščenem pobočju do pod 20 metrov visokega razglednega stolpa na katerega se po strmih stopnicah povzpnemo, kjer nas nagradi z lepim razgledom.
Strma gora v Krajinskem parku je Boč (978 m) v Bočkem in Konjiškem pogorju, jugovzhodno nad mestom Poljčane v Dravinjski dolini, ter med zadnjimi gorami v pogorju Karavanke. Na vrhu in ozkem grebenu, stojita telekomunikacijski stolp in 20 m visoki jekleni razglednik, ki so ga leta 1962 zgradili člani Planinskega društva Poljčane. Prvi razgledni stolp so leta 1899 uredili domači planinci v košati bukvi, ki so ji posekali rogovilaste veje, nanjo postavili oder za deset oseb in ga prekrili s streho. S stolpa je obširen razgled severno na Pohorje, Dravsko polje in Slovenske gorice. Vzhodno na Haloško gričevje, Plešivec. Donačko goro, Macelj. Ravno goro in lvanščico. Vzhodno pogled seže na Medvednico in južno na Kozjansko gričevje, Posavsko hribovje, Gorjance in v daljavi vse do Snežnika.
Zahodno na Konjiško goro v bližini, Stenico, Paški Kozjak, Uršljo goro in Peco, ob jasnem vremenu tudi Savinjske Alpe in Julijske Alpe, ter Pohorje z Roglo. Nižje na sedlu stoji Planinski dom na Boču (658 m), kjer je v bližini cerkev Svetega Miklavža in Informacijsko središče Krajinskega parka.
Planota se vleče od soteske reke Pake pri Hudi Luknji do Varaždinske Podravine. Pogorje se znižuje od Paškega Kozjaka z Basališčem (1272 m) na zahod do Ravne gore (682 m) na Hrvaškem. Pobočja so strma in porasla večinoma z bukovimi gozdovi. Na Boču so rastišča redkih alpskih in dinarskih rastlin, med katerimi izstopajo velikonočnica, dišeči volčin, turška lilija in lepi jeglič. Rastišče velikonočnice Na Ravni, ki je edino v Sloveniji, ki je bilo z odlokom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah imenovano za naravni rezervat. Na Boču opazimo tudi številne kraške pojave, votline, jame, vrtače in doline. Pečine v pobočju Boča ob stari in opuščeni poti na vrh, skrivajo jamo Balunjačo, v kateri so po ljudskem izročilu bivale žalik žene, pozneje pa še razbojniki, ki jim je poveljevala Orjaška Špelca.
Vir: Geopedia.si in Jože Drobnik
Janez Pikon