SPORTAL - Alenka Teran Košir: ... po požaru začenja na novo.
24. julija bo minilo natanko pet mesecev, odkar je Mozirska koča na Golteh pogorela do tal, in natanko toliko, odkar je brez svojega novega doma in delovnega mesta ostala oskrbnica planinske postojanke Alenka Vetrih. 
Kljub velikemu šoku in udarcu se je s pomočjo dobrih ljudi spet postavila na noge.
Alenka Vetrih od 1. aprila deluje na nadomestni lokaciji, le 300 metrov stran od mesta, kjer je nekoč stala Mozirska koča.
Udarec ob novici o požaru, ki je ne bo mogla izbrisati iz spomina, je bil velik, priznava 44-letna Velenjčanka, a drugega, kot da se znova postavi na noge, ji niti ni preostalo.
Nadomestna lokacija le nekaj metrov stran od pogorele Mozirske koče
Na vprašanje, kako ste, odgovarja zelo iskreno: "Borimo se. Za vikende še nekako gre, obisk imamo, zavetišče je odprto od petka do nedelje, med tednom pa zadeve nikakor ne stečejo. Obiska je približno za 30 odstotkov lanskega. Ne vem, ali zato, ker ljudje morda ne vedo, da kljub temu, da je Mozirska koča pogorela, mi še vedno vztrajamo in se trudimo za naše obiskovalce," pravi Alenka.
10. julija praznovali 1. obletnico
"Lani je bilo v tem času obiska ogromno. Morda tudi zato, ker je veliko Slovencev počitnikovalo v Sloveniji in jih je več hodilo v gore," ocenjuje Vetrihova, ki je delo oskrbnice na Mozirski koči prevzela pred letom dni – prejšnjo soboto.
10. julija, so praznovali prvo obletnico – in čeprav tega dela še nikoli prej ni opravljala, se je zelo hitro znašla, planinci pa so jo vzeli za svojo.
Učne lekcije na Uršlji gori
"Trinajst let sem kot poslovodja delala v Hoferju. Že vse življenje delam z ljudmi in si niti ne predstavljam, da bi bilo drugače. Lani sem si želela malo spremembe in sem štiri mesece preživela v planinskem domu na Uršlji gori, kjer sem pomagala in dobila ogromno izkušenj. Ko sem videla, da na Mozirski koči iščejo oskrbnika, sem se prijavila in bila na moje veliko presenečenje tudi sprejeta," se spominja.
Usodni 24. februar
"Kočo smo imeli odprto do oktobra vsak dan, nato pa ob koncih tedna. Veliko sta mi pomagali tudi hčerki, res nam je šlo dobro. Vse do …"
Vse do požara, ki je v sredo, 24. februarja letos, kočo uničil do tal. Alenka se natančno spominja, kako je izvedela za strašno novico.
"Poklical me je nek gospod, ki ima tukaj šolo smučanja. Bilo je točno ob 19.28. Tega ne bom nikoli pozabila. Kje si, me je vprašal. Doma, sem mu odgovorila. Doma? Na planini ali v dolini? V dolini, sem odvrnila. Pravi: 'Koča ti gori!' Rekla sem, naj neha s takimi, kaj se grejo, čeprav sem vedela, da se iz tega ne bi šalil.
Že čez nekaj minut mi je njegova žena poslala fotografijo požara, posneto iz doline. Takoj sem se odpeljala gor in bila ob 20. uri že blizu koče. Do nje me niso spustili. Kričala sem, jokala. Nisem bila tako dolgo na planini, a zame je bil to dom.
Tukaj gor sem si uredila svojo sobo, kot da sem doma. Tukaj sem imela večino osebnih stvari. Vse, kar sem zaslužila, sem sproti vračala nazaj v kočo. Nakupila sem nove rjuhe, odeje, na novo opremila kuhinjo … Nato pa sem čez noč ostala brez vsega.
Res je bilo zelo hudo, še zdaj je. Ko se s hčerkama včasih sprehodimo čez stare fotografije, se spomnim, kako lepo smo se imeli. Kot da sem na dopustu, ampak na delovnem dopustu. Tukaj najdete složnost, ki v dolini ni več tako samoumevna. Na planino prihajajo sami veseli ljudje. No, v večini, vedno se najde tudi kakšna konfliktna osebnost," namigne sogovornica.
Še vedno ni znano, kaj je sprožilo požar
Še danes ne ve, kaj je sprožilo požar. Še dan pred požarom je bila na koči in vse je bilo videti normalno. Tudi preiskava še ni dala končnih odgovorov na vprašanje, kaj je krivo za požar na še eni slovenski planinski koči.
V zadnjih treh letih je namreč pogorela že tretja planinska koča z območja Policijske uprave Celje. Najprej so ognjeni zublji oktobra 2017 pogoltnili Kocbekov dom na Korošici, nato je novembra 2019 pogorel še Frischaufov dom na Okrešlju. Aprila letos je v celoti pogorel tudi Dom na Osankarici.
K sreči se je tudi tokrat izkazalo, da Slovenci znamo stopiti skupaj, ko se eden od nas znajde v stiski. "Ogromno ljudi mi je priskočilo na pomoč. S celjskimi gorskimi reševalci smo se dogovorili, da vzamem v najem njihovo zavetišče. Tukaj sicer ni tako kot prej v koči, je pa vseeno prijetno," pravi Vetrihova, ki zelo rada kuha in peče. Tudi na novi lokaciji vam postreže z enolončnico, narezkom, zavitkom in štruklji.
Ogromna zahvala mozirskim planincem
Pravi, da je izredno hvaležna tudi Planinskemu društvu Mozirje, kjer so ji v veliko pomoč.
"Mozirski planinci so se hitro organizirali in stopili v akcijo. Med drugim so očistili območje požara, uredili so novo cesto, ki omogoča lažji dostop do zavetišča, kmalu tudi do nove Mozirske koče," pravi Alenka.
Spodbudili in organizirali so najrazličnejše akcije zbiranja prispevkov, sodelovali na razpisih, pripravili in izbrali so tudi idejno zasnovo za novo Mozirsko kočo, ki bo ohranila tipičen alpski slog.
Gradnja nove Mozirske koče se bo začela avgusta, Vetrihova si želi, da bi že prihodnjo jesen v njej pozdravila goste.
Kako lahko pomagate?
Če bi želeli podpreti gradnjo nove Mozirske koče, to lahko storite z nakazilom na TRR, SMS donacijo z geslom MOZIRSKA5 na številko 1919 ali nakupom majice z napisom Mozirska koča.
> Več informacij na spletni strani PD Mozirje.
Kako napreduje zbiranje denarja za obnovo oziroma gradnjo novih planinskih koč, si boste na Sportalu lahko prebrali v prihodnjih dneh.