Išči

pomursko

POMURSKO... opis

Objavljalci

Authors

Arhiv

Antun Mlinarević – Ante:

Andrej Petelinšek Številna priznanja je prejel za svoje prostovoljno delo. VEČER, Štajer'c - Slavica Pičerko Peklar: ... Tako, zdaj sem pa vaš!
Številne planinske poti je najprej prehodil on. Zna prisluhniti naravi in ljudem, a tudi tišini.

Ptujčan Antun Mlinarević je trasiral številne planinske in romarske poti pri nas. Foto: Andrej PetelinšekSarajevčana je vojna konec 90. let pripeljala v Slovenijo, sedaj je že več kot 25 let član Planinskega društva Ptuj.

Nadnje sva se srečala na pohodu Po poteh Ivana Potrča in Matija Murka, ki ga le dan po novem letu že dve desetletji organizirajo ptujski knjižničarji, planinci in pohodniki. Tih, kot je, Antun Mlinarević, ljubiteljem narave in pohodništva poznan kot Ante, tega, da se je udeležil kakih 900 planinskih pohodov in prehodil ve kot 500 planinskih obhodnic in je za njim že 238 luninih pohodov, ne obeša na velik zvon, še česa drugega ne. Ko se vendarle razgovori, pove, da so ga planine in planinske poti nagovorile v rodnem Sarajevu, kjer se je s starši vsak konec tedna in med prazniki podajal na nepozabne izlete.

"Okolica Sarajeva ponuja prekrasne možnosti za pohodništvo in tudi zahtevne ture na planine, kot so Bjelašnica, Treskavica, Romanija, Jahorina ... Mi smo tako spoznavali bližnjo okolico mesta, sam pa sem vedno bolj hrepenel po daljših in zahtevnejših pohodih. To sem, v vseh mojih letih pohodništva in gorništva, tudi udejanjil. Od leta 1955 sem član katere od planinskih organizacij, zadnjih četrt stoletja Planinskega društva Ptuj," pravi sogovornik.

Tako je seniorje tega društva že popeljal na Ravno goro, s čimer so začeli letošnje planinarjenje, ki ga bodo sklenili decembra s pohodom iz Studenic na Boč.

Začelo se je v Halozah

Ptujske planince je spoznal sicer že prej, ko je na Haloško planinsko pot popeljal svoje planince iz PD Železnjiar Sarajevo.

"Tisto druženje med prvomajskimi prazniki nam je vsem ostalo v nepozabnem spominu. Takrat nas je tod sprejela moja Vika. No, takrat še nisva vedela, da se bodo enkrat, čez leta, najine poti tako zelo prekrižale, da bova skupaj tudi zaživela," se spominja Ante, sicer bolj tih človek:
"Res ne govorim kaj dosti, zato pa vedno vem, kam grem, in naredim vse, da bodo tisti, ki se podajo v planine, hodili po varnih in dobro označenih poteh. Markiranje je pomemben del mojega planinskega dela, treba je prehoditi na desetine kilometrov, da neko traso tudi primerno uredimo in potem označimo z markacijami."

Ko se je zaposlil v sarajevskem Energoinvestu, je stopil v vrste tamkajšnjega planinskega društva in njegova planinska aktivnost se je razcvetela. Začel je organizirati številne bolj ali manj zahtevne izlete, sodeloval pri markacijskem delu, pri izgradnji planinskega doma, organiziral kar nekaj zahtevnih vzponov na evropske vrhove, kot so Mont Blanc, Dufour, Gran Paradiso ... V Planinskem društvu Željezničar je, kamor je kasneje prestopil, bil dva mandata predsednik, razvil smučarsko sekcijo in sekcijo za orientacijska tekmovanja, organiziral prvi tradicionalni pohod v Bosni in Hercegovini, poimenovan Vsi na Trebević, ki se je spremenil v mestno manifestacijo in ga v Sarajevu organizirajo še danes.

"Na našem dvodnevnem pohodu Po poteh romanijskih partizanov so radi sodelovali tudi planinci iz Slovenije, spoprijateljili smo se in začel sem organizirati tudi izlete v Slovenijo. Šli smo peš iz Sarajeva v Beograd, s kolegom sem trasiral transverzalo od Tjentištva do Žabljaka, eno najlepših transverzal v nekdanji skupni državi," se spominja Ante, ki je med vojno zapustil Sarajevo, se kot begunec znašel v Zagrebu, kjer se je včlanil v Planinsko društvo željezničar, se udeleževal njihovih delovnih akcij pri vzdrževanju koče v samoborskem Gorju, potem pa prišel na Ptuj.

"No, zdaj sem pa vaš član ptujskega planinskega društva. Da so me sprejeli v svoje vrste, sem moral opraviti ponovna šolanja za planinskega vodnika in markacista," razlaga planinec, ki zaradi težav z očmi ni nikdar vozil avtomobila, a kot le malokdo pozna planinski svet. Kot dober organizator planinskih pohodov je pripravil celotni slovenski del poti Evropohoda 2001, ki je trajal mesec dni od Hodoša do Makovca in do Ivnika:
"Program je zajemal vsa dogajanja na poti, dnevne etape, prehrano, prenočišča. Urnik teh pohodov je moral biti natančen, točno se je vedelo, kdaj bomo v kateri občini, kdo nas bo nagovoril, saj so občine poskrbele za dobrodošlico, kulturni program. Organizacijsko resnično velik zalogaj, na katerega sem še danes ponosen." Mlinarević je sodeloval tudi na zaključnih manifestacijah evropohodnikov cele Evrope v Čeških Budjejovicah in v španski Granadi.

Planinske poti, romarske in še kakšne

"Veste, da vodijo čez Ptuj tri romarske poti in je žige teh mogoče dobiti v ptujskem hotelu Mitra?" sprašuje planinec, ki je pomagal tudi pri trasiranju romarskih poti v Sloveniji v organizaciji Kozjanskega parka.

"Marijina, Martinova in Jakobova romarska pot vodijo tod mimo. Ljudi, ki se odločijo prehoditi vsaj del teh, je iz leta v leto več, kar kaže, da so poti dobro speljane in sem ponosen na opravljeno delo," ne skriva zadovoljstva Ante, ki je veliko znanja in izkušenj vložil v ptujsko društveno akcijo ob 50-letnici društva 5x10 za 50 let. Sodeloval je tudi pri pripravi zbornika PD Ptuj in bil sodelavec pri pripravi Vodnika po gorah SV Slovenije. "Resnino srečen sem, ko obujem planinske čevlje, in prav poseben izziv je, ko je treba prehoditi še nepoznane poti. Da smo lahko trasirali Slovenjegoriško planinsko pot, obhodnico, ki je dolga 92 kilometrov, sem kot traser prehodil sto kilometrov in več, preizkušal številne poti, da sem na koncu našel za planince najprimernejšo pot. Kot član komisije za planinske poti pri PZS sem sodeloval in prehodil številne, no, skoraj vse obhodnice, da smo lahko izdali Vodnik po planinskih obhodnicah in pohodih v Sloveniji," pravi.

"Srečen sem, ko obujem planinske čevlje."

Blizu so mu tudi skrivnosti živalskega in rastlinskega sveta. Tako tisti, ki gredo z njim v planine, izvedo še marsikaj zanimivega. Vse bliže mu je tudi slovenska književnost, saj je njegova Vika upokojena uiteljica slovenskega jezika.

"Ta naš drugojanuarski pohod kaže, da bi bilo dobro podobne poti speljati še kje. Z dobro voljo bi se marsikaj dalo, a včasih se mi zdi, da ljudem nekako ni do tega in nekatere preveč dajeta zavist in nesodelovanje. Škoda, ker bi sicer v tej mali deželi lahko vse vrvelo od pohodnikov. Lepo je, če gre človek kdaj na Triglav, a naj se za to turo primerno pripravi, zdaj bi kar vsi šli gor. Za obiskovanje planin in gora si je treba vzeti čas, zadihati s polnimi pljuči, odkriti kaj novega in ne samo hiteti," pravi Mlinarević, ki je bil na Triglavu 23-krat. A tega ne obeša na veliki zvon, pa bi tako tudi njegovo delo s kovinami in lesom na planinskih poteh ostalo neznanka kot tudi njegova planinska kariera.

"Ja, sem ponosen na to, še posebej, ker sem večino dela opravil kot prostovoljec. Vesel sem tudi številnih priznanj, ki sem jih dobil," povzame tudi strasten zbiralec. V njegovih lepo urejenih zbirkah se najdejo razglednice vseh slovenskih občin, planinskih domov, značke jubilejnih pohodov. Morda pa bo kdaj postavil razstavo, ki bo pričala o njegovem življenju, povezanim s planinskim in gorskim svetom, predvsem pa z ljudmi, ki jim nikdar ne obrne hrbta, in je hvaležen, ker se, kot pravi, dobro še vedno z dobrim vrača.

Slavica Pičerko Peklar
 

Vecer.si 16.01.2020 04.18
Iz Štajerca: Strastni planinec, ljubitelj narave, ki je številne poti prvi prehodil

Andrej Petelinšek Številna priznanja je prejel za svoje prostovoljno delo.
Številna priznanja je prejel za svoje prostovoljno delo. Foto: Andrej Petelinšek

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 36

POMURSKO

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.