Janez Pikon: Arheološki park Divje babe leži v razgibanem Idrijsko Cerkljanskem hribovju in je eno najpomembnejših najdišč stare kamene dobe na svetu. 
V strmem, skalnatem pobočju, ki se od Šebreljske planote spušča v dolino reke Idrijce je skrita jama v kateri so bile najdene kosti več kot 60 različnih živalskih vrst, med katerimi prevladuje jamski medved, kamena in koščena orodja, ter ostanki kurišč ledenodobnega človeka. Obogatitev edinstvene izkušnje smo doživeli z novo pridobitvijo digitaliziranega Arheološkega najdišča Divje babe, saj gre za prvo digitalizirano jamo v Sloveniji. Odslej si lahko obiskovalci s pomočjo projekcije na steno v spodnjem delu jame ogledamo prikaz plasti po različnih časovnih obdobjih, v zgornjem delu pa podoživeli skrivnostno obdobje neandertalca ter razvoja najstarejšega glasbila na svetu. Slovenski arheologi so 18. julija 1995 visoko nad dolino Idrijce v bližini vasi Reka pod Šebreljsko planoto, v manjši kraški jami, ki jo domačini imenujejo Divje babe, odkrili najstarejšo piščal na svetu. Izkazalo se je, da gre za najdišče iz paleolitske dobe z dobro ohranjenimi ostanki človeškega bivanja v kameni dobi.
Ožja cesta nas vodi čez most preko reke Idrijce in pripelje do manjšega parkirišča ob informativnih tablah za Arheološki park Divje babe. Od izhodišča lahko že opazimo cerkev svetega Ivana, ki stoji na vrhu precej strmega grebena in nam lahko služi za boljšo orientacijo. Od izhodišča nadaljujemo po cesti, ki sprva zavije vzhodno in nas vodi do razpotja pri kozolcu, odkoder nadaljujemo zahodno do strmega vzpona po travnatem pobočju z razgledi proti vrhovom severno od nas. Sledi manjše sedlo in vstop na bolj široko, strmo, ter prepadno pobočje z manj zahtevnim nadaljevanjem do vršne ceste do bližnje cerkve svetega Ivana, nedaleč stran in dobrih sto metrov nižje pa je tudi arheološko najdišče Divje Babe.
Divje babe so jamsko najdišče iz obdobja srednjega in začetka mlajšega paleolitika. Mnogo plastno najdišče je časovno opredeljeno z različnimi radio metričnimi metodami datiranja. Raziskane plasti v najdišču so stare med 35000 in 116000 leti. Najmlajše doslej raziskane plasti s paleolitskimi najdbami so nastale v času zadnjih neandertalcev in prvih anatomsko modernih ljudi.
Vir: Šebrelje, Arheološki park Divje babe
Janez Pikon