Janez Pikon: Navkreber s sedla Črni kal in zahodno v poraščeni greben, ter predvrh mimo Rupnikove linije na razgledno teme Blegoša. 
Člani Društva upokojencev Bohinjska Bistrica za tokratni planinski pohod izberemo razgledni in obli vrh, Blegoš (1562 m) v dokaj obsežnem Škofjeloškem hribovju. Zjutraj se odpeljemo preko Soriške planine v Selško dolino, skozi vasice Sorica, Zali Log, ter južno ob sotočju Davče in Muštrove grape, mimo in skozi številne vasice ali zaselke, ter višje v zaselek Potok. Ob Matevžkovi grapi se zahodno vzpnemo in dosežemo parkirišče na sedlu Črni kal (1112 m), med vzhodnim vrhom Mladi vrh (1374 m). Odtod se zahodno povzpnemo po z bukovjem poraščeni in označeni grebenski stezi na predvrh z vidnimi sledmi Rupnikove linije na razgledno teme Blegoša.
Označena in široka gozdna steza nas usmeri zahodno in navkreber ter preko gozdne ceste, ki jugozahodno vodi v smeri koče na Blegošu. Nadaljujemo skozi bukov gozd in višje po poraščenem in severovzhodnem grebenu na predvrh Blegoša, po katerem se vzpenjamo strmo navkreber. Dosežemo vojaško utrdbo ali bunker, kmalu zatem že izstopimo na nižje in vzhodno razgledišče Blegoša s številnimi razpadajočimi utrdbami Rupnikove linije. Ob izstopu iz gozda strmina popusti, dosežemo travnato sedlo med Špikom (1538 m) vzhodno in Blegošem, zahodno na prostrani vršni greben razglednega Blegoša. Prostrani in travnati vrh je za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Vzpenja se med Poljansko in Selško dolino, najbolj urejen dostop nanj pa je preko vasi Gorenja Žetina. Z vrha se ponuja panoramski razgled na najvišje slovenske gore v skupinah Julijskih Alp, Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. S travnatega vrha na katerem je žig in vpisna skrinjica, se odpira lep razgled tudi na Polhograjsko hribovje, Golake, Kojco, Porezen, Ratitovec, Koprivnik, Mladi in Stari vrh.
Prijetno je na vrhu oblega in prostranega Blegoša z izjemnimi razgledi po Škofjeloškem hribovju in širše po obzorju, kjer si vzamemo časa in posedimo na toplem soncu ob betonskih ostankih iz preteklosti. Razgledamo se po obširni okolici, saj je vidljivost zelo dobra. Daljše posedanje le nekako zaključimo in se zahodno spustimo po razglednem sredogorju do koče na Blegošu, kjer s še nekaj nekaj planincev tudi mi posedimo pred kočo. Vračamo se severovzhodno pod vrhom in gozdni poti do makadamske ceste in se krožno vrnemo na izhodišče in sedlo Črni kal, južno nad zaselkom Potok. Zapustimo sedlo in vasice ob potoku Davča ter se preko Soriške planine vrnemo v domači kraj.
Janez Pikon