Jutro, 18. maj 1942 dLib.si: ... orel odnese otroka?
Čim redkejša je kakšna žival, tembolj se njegovih sledov oklepa legenda. Marsikod je medved že popolnoma izginil in vendar: če se zgodi, da kje v planini izgine krava ali ovca, že sumijo, da je na delu grozanski samotarski medved. Planinski orel tudi v naših planinah še ni izumrl, še širi ponosno svoja krila nad snežniki in prepadi. Toda jako redek je že; le maloštevilnim planincem je dano opazovati njegov krasni polet. Tem živahneje se z njim bavi človeška domišljija. Skoraj ne mine leto, da ne bi v listih brali kakšnega kratkega poročila, kako je v tej ali oni planinski deželi orel odnesel otroka. Dasiprav se zdi verjetno, da kakšna velika roparica lahko dvigne šibkega novorojenčka, je vendar zanimivo, kako odločno so se postavili v obrambo planinskega orla nekateri Švicarji, ko je spet izšlo poročilce, da je planinski orel najbrž odnesel 3 in pol leta starega dečka. Neki lovski paznik je napisal v curiškem dnevniku: »Niti najmočnejši planinski orel, ki sam tehta komaj nekaj kilogramov, ne more odnesti triletnega otroka. V tem se strinjajo vsi prirodoslovci, še posebno pa tisti, ki so orla že opazovali na gnezdu, kadar je mladičem prinašal plen.
Še nikdar, v prav nobenem primeru ni mogel biti orlu pripisan zločin otroškega ropa. Če gremo takim grozljivim zgodbam do korenin, jih razkrinkamo brez izjeme kot nezanesljive ali kratkomalo kot nevzdržne. Seveda se lahko zgodi, da najdemo v orljem gnezdu kdaj kakšno kravjo ali kakšno drugo večjo živalsko kost. Toda tudi največji fantast ne bo zaradi tega dolžil orla, da je odnesel kar celo kravo v svoje gnezdo. Vsekakor se orel živo udejstvuje na smrtno ponesrečenih živalih in se lahko seveda pregreši tudi na človeških truplih. Niti ni izključeno, da tu in tam skuša živali na nevarnih mestih namerno spraviti v prepad. Zadnja leta se je pa večkrat prigodilo, da so nenadzorovani otroci izginili brez sledu v švicarskih planinah. Pozneje so našli trupla ubožčkov, ki so zašli in končali bedne smrti. Toda niti najmanjše znamenje ni kazalo, da bi jih bil v smrt zavlekel planinski orel. Namesto da kralju planinskih višav, ki mu grozi popolna smrt in zasluži največje varstvo, pripisujemo takšna sramotna dejanja, je bolje, če otroke v planinskih krajih bolj nadzorujemo. Grozljive zgodbe o orljih ropih otrok se bodo potem brž končale.«
Pontresinski fotograf Jernej Schocher, ki je izdal knjigo »Krasne planinske živali,« se je tudi dotaknil tega poglavja in je zapisal: »Mar planinski orel res kdaj napade človeka? Ali je v stanju odnesti otroke po zračnih višavah? Po moji sodbi spadajo take trditve v kraljestvo domišljije. To mi potrjujejo raziskave znanih raziskovalcev. Prejšnje čase so ljudje pogostokrat plenili orlja gnezda in vendar ni orel nikdar nikogar napadel, čeprav bi se bilo to sicer najbolj gotovo zgodilo. V ostalem bi orel le težko zmagoval breme, težko pet kilogramov, če premislimo, da dojenčki v nekaj tednih ali mesecih že znatno presežejo to težo in jih pač le redkokdaj puščajo matere kar tako na travniku, da bi jih orel lahko vzel kakor kakšno kost — tedaj je pač treba potrditi, da so vse grozljive zgodbe le plod razgrete ljudske domišljije. O tem, da bi planinski orel lahko odnesel 3 ali 4-letnega otroka, pa sploh ne more biti govora.«
Andrej Rauch, lovski čuvaj v Piz Albrisu pri Pontresini, je s planinsko divjadjo že desetletja v najboljšem prijateljstvu. Pred leti je izdal knjigo »Kozorog spet v Alpah«, kjer je vključil tudi poglavje o planinskem orlu. Tu pripominja, da ljudje pripisujejo planinskemu orlu marsikaj, česar ni nikoli zagrešil. Da bi mogel planinski orel odnesti otroka, o tem Rauch sploh ne govori. Najbrž se mu ta bajka zdi preveč bujna. V njegovem opisu življenja planinskih orlov pa so našli zanimivi stavki: »Odrasla orlica doseže širino kril 220 do 225 cm. Na poletu se razploščijo peresa tako, da stoje prva na svojih koncih do 10 cm narazen, rep pa dobi obliko velike pahljače. Če tak orjaški ptič kroži nad nami v vedno enaki višini, tedaj opazimo, da se konice peres, ki so dolga do 60 cm in so sicer polk rožno vzbočena, lahno usločijo navzgor. To je razumljivo, če pomislimo, da visi na teh krilih trup, težak 4 do 6 kg, da niti ne računamo plena, ki ga morda orel nese s seboj. Po tem tudi lahko izračunamo, kakšno težo lahko nese orel po zraku. In tako pridemo do prepričanja, da mu nikakor ni mogoče dvigniti ali odnesti količkaj odraslo žival, če pa planinski orel ugleda planinsko žival nad kakim prepadom, tedaj jo skuša s silovitimi udarci kril pognati v globino, kjer se žival ubije, če ujame orel kak majhen plen, zajčka ali hrčka ali kakšno perjad, jo nese v krempljih na zaveten kraj, kjer ga ne morejo opazovati nešteti sovražniki. Kolikokrat so hrčki prisiljeni zapustiti svoj naraščaj, da poiščejo hrane ali kolikokrat se zgodi, da se prevzetni mladiči igrajo izven gnezda! Tedaj pač orlu ni nikaka umetnija, da odnese takšno drobno bitje.« Tako nam torej pripoveduje Andrej Rauch.
Oglasil pa se je še neki drugi švicarski lovec, ki je napisal naslednjo dogodivščino iz Amerike: »Res se pogostokrat poroča, da lahko orel odnese s kremplji ali kljunom otroka ali jagnje. Znanstvenik, ki mu je bilo naročeno, naj nadzoruje perjad v velikem živalskem vrtu v New Yorku, je objavil zanimivo poročilo, kako močan je planinski orel. Čuvaji živalskega vila so že vajeni, da se obnašajo kar najbolj previdno, kadarkoli morajo vstopiti v velike orlje kletke, da jih očistijo. Oni najbolje poznajo moč krempljev in kljuna teh ptic. Nekega dne je bil čuvaj spet pri čiščenju pri kletki, medtem ko je orel mimo kakor po navadi ždel na suhi veji. Naenkrat je začutil mož, ki je bil ves predan svojemu delu, močan sunek v prsi in se je zgrudil. Trenutek pozneje se je mož znašel pod stropom kletke. Orel ga je bil z enim krempljem zgrabil za nogo in z drugo za život, k sreči pa je imel čuvaj v rokah gumijasto cev, ker je izpiral tla. In tako je orel zasadil kremplje tudi v gumijasto cev, s čimer je bila bolečina čuvaja omiljena, čuvaj se je zadržal negibno, ker se je bal, da bodo posledice sicer še večje, šele po nekaj minutah je spet izpustil žrtev in se vrnil na staro mesto, nakar je čuvaj lahko zavpil na pomoč. Ameriški prirodoslovec sklepa iz tega, da je res mogoče, da kak orel ugrabi otroka.« To poročilo je docela v skladu z raznimi drugimi ameriškimi senzacijami. Vprašanje o tem, ali lahko orel odnese otroka, pa naj bo v Evropi pojasnjeno s poročili in pričevanji mož, ki smo jih prej navedli.