Išči

Tags

Objavljalci

Authors

Arhiv

Davo Karničar

Nedeljski dnevnik - Tina Bernik: ... na današnji dan 7. oktobra 2000 

Davo Karničar

... kot prvi človek na svetu neprekinjeno smučal z vrha Everesta do baznega tabora

»Rodil sem se zato, da bom smučal z Everesta. Takrat sem bil prepričan, da mi je to usojeno. Seveda pa so vtisi ravno tako sveži kot takrat, ko sem se pripeljal v bazo. Spomnim se vseh zapletov, vseh delov smučanja, pa seveda tudi dvomov. Tudi če si stoodstotno osredotočen, kaj moraš narediti, kako boš in da boš, pridejo dvomi in negotove situacije. Everest je nevarna gora, kjer je precej snega, prepadnih strmin,« je pred osmimi leti v intervjuju za Nedeljski dnevnik povedal Davo Karničar, prvi človek na svetu, ki je neprekinjeno smučal z vrha najvišje gore na svetu, in eden od redkih ekstremnih športnikov, ki, ko je dosegel cilj, ni več izzival sreče. »Večkrat me vprašajo, ali bi še enkrat smučal z Everesta. Moj odgovor je - nikoli več. Ker vem, da je bilo toliko srečnih okoliščin ob optimalni pripravi in odličnem moštvu, in ne verjamem, da se lahko vse sreče še enkrat ponovijo,« je dejal. Po smrti prijatelja, alpinista Franca Oderlapa je opustil tudi svojo veliko željo, da bi presmučal goro K2, saj je bil strah večji od nje. Oderlap se je namreč leta 2009 smrtno ponesrečil na osemtisočaku Manasluju v Himalaji, ko je prav s Karničarjem preizkušal opremo za smučarsko odpravo na K2.

Podvig tik pred 38. rojstnim dnem

Davo Karničar je 8848 metrov visoki Mount Everest na smučeh premagal 7. oktobra 2000, le nekaj tednov preden je dopolnil 38 let, peturni smučarski spust z osemtisočaka je končal v baznem taboru na nadmorski višini 5350 metrov. »Dobil sem ogromno samozaupanja, pravzaprav kar neizčrpen vir samozaupanja, in to je čudovito,« je za Sportal izjavil alpinist, ki je v svoji karieri opravil več kot 1500 alpinističnih tur. Smučal je s Triglava in drugih slovenskih gora, čez severno steno Eigerja, čez steno Matterhoma, z Mont Blanca in Anapurne ter postal tudi prvi človek na svetu, ki je presmučal strmine najvišjih vrhov na sedmih celinah (Everest v Aziji, Kilimandžaro v Afriki, Elbrus v Evropi, Aconcagua v Južni Ameriki, Kosciuszko v Avstraliji, Denali v Severni Ameriki in Vinson Massif na Antarktiki).

Poleg vse alpinistične opreme ter dvojnih zaščitnih očal in dvojnih rokavic je s seboj na vzpone vedno nosil tudi različne amulete za srečo, o katerih je razlagal: »Vseh sedem celin sem bil zvest načelu, da imaš s seboj tudi nekaj, kar potisneš v najgloblji žep nahrbtnika in samo v podzavesti veš, da je s teboj.« Na Everest je tako s seboj nesel otroško igračo, medvedka, ki ga je, vsaj tako je verjel sam, pomagal ubraniti pred smrtjo, ko je velikim adrenalinskim izzivom, kot je bil smučarski spust z Everesta, rekel zbogom, pa je usoda odločila, da se njegovo življenje vseeno predčasno konča. Septembra lani se je namreč smrtno ponesrečil pri podiranju drevesa, spomin na njegove podvige, sploh kronskega, pa živi naprej.

Na smrt utrujen, a zmagovalec

»Sanje so dosanjane, uresničen je življenjski cilj: v soboto, 7. oktobra, petnajst minut pred sedmo jutranjo uro po nepalskem času je alpinistični smučar z Jezerskega Davo Karničar s smučmi, privezanimi na nahrbtniku, prišel na najvišjo točko Zemlje, na vrh 8848 metrov visokega Everesta, takoj za njim pa so na vrh stopili še Franc Oderlap in šerpi Ang Dordži, ki je bil na vrhu sveta že sedmič, in Pasang Tensing. Približno eno uro so bili v izredno lepem, vendar pošastno mrzlem vremenu na vrhu, potem si je Davo pripel smuči in začel zgodovinsko smučanje, ki ga je dobrih pet ur pozneje končal v baznem taboru na nadmorski višini 5350 metrov in tako postal prvi Zemljan, ki je v enem zamahu presmučal Everest od vrha do baznega tabora,« so novembra 2000, torej le mesec po njegovem uspehu, zapisali v Planinskem vestniku, kjer so podrobno opisali odpravo, na kateri jih je od šestih alpinistov, ki so se pridružili Karničarju, pet priplezalo na vrh Eversta.

Člani odprave so iz Slovenije proti Katmanduju v Nepalu poleteli 30. avgusta, do baznega tabora pod Everstom pa so prišli nekaj dni pozneje, v času močnih vetrov in proženja plazov. Prvi aklimatizacijski vzpon, med katerim se je Karničar na smučkah spustil z drugega višinskega tabora v prvega, je bil tudi priložnost, da skuje načrt, kako se bo odprava lotila podviga, ko bo šlo zares. Zares pa je šlo 4. oktobra, ko se je Karničar s Francem Oderlapom podal čez Ledeni slap, točko na vzponu, ki je v preteklosti vzela že več življenj. Dan pozneje sta z Oderlapom uspešno prišla do tretjega višinskega tabora, 6. oktobra pa na Južno sedlo, kjer sta se po zapisih iz Planinskega vestnika okrepčala z jelenovo salamo, kruhom in čajem, ki sta ga pripravljala dve uri.

Da je prispel do »najvišje možne točke, kjer sem sploh lahko«, torej na vrh Everesta, je Karničar sporočil 7. oktobra. Vzeli so si nekaj časa za razgledovanje, fotografiranje in priprave na smučanje, potem pa je prišel čas za spust. Prva kritična točka je bil 15-metr- ski skalni lok Hillaryjeva stopnja, ki je bil na srečo pokrit s snegom, saj v nasprotnem primeru Karničar ne bi mogel smučati čez njega. »Bilo je karseda tvegano. Na desno je bila nekajtisočmetrska prepadna stena, prek katere bi padel v Tibet, na levo ozka in strma skalnata stopnja, ki se je iztekla na strmine proti Južnemu vrhu,« je pozneje za Planinski vestni povedal Karničar, ki na začetku spusta, da ga ne bi ovirala dodatna teža, ni imel niti kamere. Kamero na čeladi je zato uporabljal šele od Južnega sedla dalje, začetek njegovega spusta pa je posnel šerpa Pasang Tenzing, medtem ko so del Karničarjevega smučanja z Everesta snemali tudi s hriba Kala Patar.

Preden je Karničar dosegel cilj, je na poti navzdol srečal alpiniste iz svoje odprave, ki so se, tako kot je bilo tudi načrtovano, šele vzpenjali proti vrhu Everesta (Urban Golob, Tadej Golob, Matej Flis in Grega Lačen), nato pa se je pognal proti baznemu taboru, kjer je ob svoji »zmagi« izjavil: »Sesul se bom od utrujenosti, ampak presmučal sem ga le!« *

Z Everesta je že pred Karničarjem smučal tudi Hans Kammerlander, italijanski alpinist, ki je v svoji alpinistični karieri premagal 13 osemtisočakov od 14. Na ta podvig se je podal leta 1996, a si je smuči tam, kjer je bilo pretežko smučati ali pa ni bilo snega, snel in sestopal peš, potem pa si jih je spet pripel nazaj.

Nedeljski dnevnik, 07.10.2020
Prvi, ki je smučal z Mount Everesta

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Značka, oznaka, tag

Značk imamo veliko in jih še dodajamo, zato njih pregleda/uporabe še ne moremo predstaviti.

Arhiv alpinističnih novic

  • Število objav: 27538