Razgledi - Borut Peršolja: V enem od preteklih člankov sem besedo humarizirati (po Tomažu Humarju) uporabil za opis tega, kar delamo na očeh javnosti (jasno, tudi blogamo). Tomažu so med drugim velikokrat očitali skomercializiranost, odvisnost od sponzorjev in vsakršno prodajanje.
| |
 |
|
| |
Naslovnica posebne številke The Timesa |
|
Dosežkov starih, pa se ponavadi drži patina prvinskosti, pionirstva in neomadeževanosti. Ko sem ponovno vzel v roke posebno številko londonskega The Timesa (The first ascent of Mount Everest/Prvi vzpon na Mount Everest), ki je na 32 straneh velikega časopisnega formata izšla julija leta 1953 in ki se je po srečnem naključju znašla v moji lasti, ni bilo težko ugotoviti, da bi očitke o “skomercializiranost, odvisnosti od sponzorjev in vsakršnem prodajanju” z lahkoto naprtili tudi Hillaryju (in verjetno nič hudega slutečemu Tensingu), potem ko sta 29. maja 1953, ob 11.30, prva dokumentirano stopila na najvišjo goro sveta.
Revija je namreč polna oglasnih sporočil, tudi fotografij, ki nakazujejo, da je bilo vse skupaj dobro premišljeno in organizirano.
V primežu oglaševanja so številne blagovne znamke, ki so bile povezane z zgodovinskim vzponom na Mount Everest: podplati gojzarjev (Commando), juhe (Knorr), filmi (Kodak), radijske postaje (Hunt), ure (Smiths) in celo kruh (Allinson), da ne omenjam oblačil in drugih tehničnih alpinističnih pripomočkov. Že pred skoraj šestdesetimi leti so bili oglaševalci pripravljeni, znali in vedeli so, kako pomembna je usklajenost oglasov z novičarsko vsebino.
| |
 |
|
| |
Oglasno sporočilo: 24-urna zaloga za Hillaryja in Tensinga je tehtala 3 1/4 funta (1,5 kg). |
|
Kako se je Hillary kasneje soočal s tovrstnimi pritiski, beremo tudi v njegovi knjigi iz leta 1975, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 1981 (Hillary, E.: Ni zmage brez tveganja. Državna založba Slovenije, Ljubljana). Na strani 274 piše: “Obletavali so me predvsem ljudje, ki so prodajali cigarete ali kreme za lase in se jim je zdelo, da bi se moje ime lepo podalo v katero njihovih reklam, pa čeprav nisem uporabljal njihovih izdelkov. Zelo sem bil zaželen za pogovore pri kosilu in kot častni gost na podeželskih plesih, za kake druge večje priložnosti pa se ne spominjam, da bi se mi ponujale.”
Da je zaupanje v redu, nadzor pa še boljši, pa opiše na straneh 156–157: “Ena mojih nalog v Nepalu je bila skrbno beležiti vse izdatke, ki sva jih imela z Earlom med odpravo, ker naj bi nama jih povrnil planinski klub. Na mojem seznamu je bilo tudi ogromno število skodelic čaja, ki sva jih kupila v »planinskih trgovinah«, ko sva potovala po Nepalu. Dobila sva obvestilo častnega blagajnika v Londonu (miljonarja, znanega zaradi svojega skrbnega bdenja nad klubskimi skladi), kjer je pisalo, da naj bi si »gospoda sama plačevala čaj.« Z obratno pošto sva sporočila blagajniku, da sva Novozelandca in ne »gospoda« in da štejeva čaj za del vsakodnevne prehrane, in navsezadanje so nama povrnili vse stroške. Ko sem leta 1953 v Londonu srečal blagajnika, me je hotel po vsej sili v spomin na ta spor povabiti na požirek.”
| |
 |
|
| |
Oglasno sporočilo: Na vrhu sveta! Zmaga za De Luxe ure Smiths. |
|
O neznosnem dogajanju ob spraševanju kdo je bil KAO RES PRVI na Everestu pa Hillary z grenkobo zapiše (stran 189): “Nazadnje je najvišji uradnik z zamahom odslovil svoje ljudi in me odločno odpeljal naprej. »Vsi bi radi slišali še nekaj besed iz ust človeka, ki je drugi stopil na Everest!« mi je rekel. Ko sem odprl usta, je padla na ves ogromni zbor mrtvaška tišina in v svojo grozo sem se zavedel, da to ni le tišina zaradi nezanimanja – proti meni je valovila neznanska in živa nenaklonjenost. Moje besede so bile kratke, vljudne in nežaljive.”
Kot velikokrat doslej tudi ta primer nazorno kaže, da je bilo v preteklosti odkrito že pravzaprav vse (slab spomin pa učinkovito briše predhodnost). Tisto, kar je dodana vrednost ponavljavcev (pa se tega zavedamo ali ne), je naša osebna nota in intenzivnost izvedbe ali uporabe “že videnega”. Imeti mejo pa je umetnost življenja ali kot je rekel Tomaž Humar: “Pa sam plezat sm hotu“.
Borut Peršolja