Dnevnik - Tadeja Lukanc: ... gorskega kolesarstva
V sklopu festivala so tako organizirali tudi okroglo mizo o prihodnosti gorskega kolesarstva. V Sloveniji že obstajajo zgledni primeri razvoja tega športa, a dejstvo je, da je kolesarjev res veliko in številke samo še rastejo. S tem pa se spreminjajo tudi izzivi, s katerimi se vsakodnevno soočajo. Zdi se, da počasi vendarle presegajo sivo cono neurejene zakonodaje na tem področju. Povečuje se namreč potreba po infrastrukturi in medsebojnem povezovanju: »Podpora razvoju te dejavnosti na ravni države in občine obstaja. Treba pa je ravnati skladno z zakonodajo in postopki, ki so potrebni za umestitev takšne infrastrukture v prostor, kar pomeni pridobivanje dovoljenj zavoda za gozdove, občine in lastnikov,« je dejal Tadej Tekavčič iz društva Golovec trails.
Problematično je predvsem razdrobljeno lastništvo gozdnih površin, prav tako je vprašanje financiranje in, kot so ugotovili, tudi odgovornost lastnikov zemljišč. Dolgoletni gorski kolesar, voditelj na Valu 202 in ustanovitelj Robidišče trail centra Miha Šalehar je predstavil svoj pogled: »Največji problem pri vzpostavljanju nove infrastrukture je seveda lastništvo. Zakaj smo začeli na Robidišču? Iz preprostega razloga, ker tam obstajajo tako imenovane agrarne skupnosti. Ko imaš agrarno skupnost, ki ima v lasti celoten hrib, visok 1200 metrov, to tudi pomeni, da imaš samo enega sogovornika.« Ker lastniki parcel ne dajo vedno soglasja, morajo v najslabšem primeru kolesarji delati razne obvoze, kar lahko predstavlja še bolj neugodne razmere. Soglasja in druge dokumente, ki so potrebni za legalizacijo takšnih poti, je treba poenotiti, poenostaviti in jih v pregledni obliki predstaviti širši zainteresirani javnosti.
Želja po večji organiziranosti
Izpostavljen je bil tudi turistični potencial gorskega kolesarstva, Ljubljana namreč ponuja edinstveno dostopnost do različnih poti in namenskih parkov. »To so turisti, ki več trošijo, so aktivni, želijo živeti z lokalno skupnostjo in jo spoznavati. To je butični turizem, ki ga razvijamo na lokalni, kakor tudi na državni ravni,« je povedala direktorica Javnega zavoda Turizem Ljubljana Petra Stušek. Dobro bi se bilo posvetiti temu, kar tovrstni turisti dejansko potrebujejo – več izposojevalnic koles, usposobljenih vodnikov in podobno, je še dodala. Kar še manjka, je večje povpraševanje med tujimi gosti, ki predstavljajo 96 odstotkov ljubljanskega turizma.
Organizatorji želijo z ustrezno podporo narediti korak naprej tudi pri izobraževanju in ozaveščanju širšega kroga gorskih kolesarjev o primernem ravnanju in bontonu v gozdu. Lokalni entuziasti se že nekaj časa združujejo v društvih, klubih in zavodih, prav tako vznikajo neformalne iniciative gorskih kolesarjev, ki si »začenjajo urejati svoj hrib v soseski«. Če je bilo za razvoj gorskega kolesarstva ključno večletno prostovoljsko delo, želijo zdaj manevrirati po drugih, bolj formalnih poteh, kot je povezovanje v večje skupine, hkrati pa primere dobrih praks vpeljati še na drugih območjih.