Išči

Tags

Objavljalci

Authors

Arhiv

Naravoslovec Simon Robič (1824–1897)

Zgornjesav'c - Marija Mija Mertelj: V mesecu februarju je minilo 190 let od rojstva našega velikega naravoslovca in rojaka Simona Robiča. Ker sem njegova edina sorodnica po mamini strani, ...

 ... čutim dolžnost, da napišem nekaj besed.

Gozd - Martuljek -  Simon Robič se je rodil 11. februarja 1824 v Kranjski Gori, v hiši, ki je takrat nosila številko 49, to je bil dom moje stare mame in ima domače ime pri Urbaniju. Tam že vrsto let živijo drugi stanovalci. V takratni Kranjski Gori, torej na začetku devetnajstega stoletja, je delovala le dveletna trivialna šola, v kateri so se učenci naučili osnov branja, pisanja in računanja. Pri Urbaniju pa so se odločili in na nadaljnje šolanje v Ljubljano poslali kar tri sinove, in sicer Luka, Andreja in Simona.

Andrej je v Ljubljani dokončal gimnazijo, potem pa študiral tehniko v Gradcu v Avstriji in kot inženir služboval pri Erdeljski železnici v Budimpešti na Madžarskem, kjer je leta 1870 tudi umrl, Luka pa se je leta 1839 zaposlil kot davčni uradnik v Ljubljani. Kot zaveden Slovenec je sodeloval pri ustanovitvi Slovenske matice, katere naloga je bila skrbeti za širjenje izobraževanja med slovenskim narodom, in bil tudi aktiven član odbora. Luka je bil prvi, ki je finančno delovanje Matice izkazoval prek letnega finančnega načrta in poročila. Posvetil se je tudi političnemu delovanju, leta 1874 je bil kot zastopnik Radovljice in Kranjske Gore izvoljen v Kranjski deželni zbor. Kasneje je kandidiral v okraju Vrhnika in Ljubljana z okolico ter bil ponovno izvoljen v Kranjski deželni zbor. Od leta 1879 dalje je bil tudi aktiven v glavnem odboru Kmetijske družbe v Ljubljani. Umrl je leta 1891 in v svoji oporoki zapustil 1500 goldinarjev za potrebe kranjskogorskih revežev in še 2760 goldinarjev za štipendiranje slovenskih dijakov. Njegove zasluge so takrat cenili tudi v njegovem rojstnem kraju in novembra 1878 ga je občinski odbor Občine Kranjska Gora soglasno izvolil za častnega občana Občine Kranjska Gora.

Simon Robič je leta 1839 začel obiskovati gimnazijo v Ljubljani. Pri šolanju ga je podpiral starejši brat Luka. V gimnaziji je Simona poučeval naravoslovje Franc Hladnik, ki je bil pobudnik ustanovitve Botaničnega vrta v Ljub ljani, in prav to obdobje je odločilno vplivalo na izoblikovanje Simonovega zanimanja za naravo. Leta 1845 je končal gimnazijo in vpisal študij filozofije, po končanem študiju pa je vstopil v bogoslovje in postal duhovnik. Njegovo prvo službeno mesto je v bilo Metliki, kjer je bil nekaj časa tudi učitelj. Leta 1855 je odšel na Notranjsko, potem pa na Dob pri Domžalah. Tu se je začel še bolj intenzivno ukvarjati z naravoslovjem; preiskal je tudi mnogo jam v okolici Moravč in Domžal. V Mokriški jami je našel okostje jamskega medveda, ki ga danes hranijo v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Pri determiniranju in klasificiranju svojih najdb je sodeloval s pomembnimi naravoslovci tistega časa. Bil je v stalni zvezi z znanstveniki na Dunaju, v Berlinu, Londonu, Parizu in Ameriki.

Z najdbami iz živalskega in rastlinskega sveta, ki jih je odkril v okolici Cerkelj, je zaslovel po vsej Evropi. Po njem se imenuje vrsta hroščev in pet vrst polžev, tudi poseben, Amalia Robiči Simroth. V letih raziskovanja se mu je nabrala obsežna naravoslovna zbirka: 10.750 polžev oziroma 2759 različnih vrst, 5625 hroščev in členokožcev, 1007 kosov okamnin, ki predstavljajo 135 vrst, 1500 mahov in gliv, 1 školjko z biserom in okostje jamskega medveda. Navedena zbirka Simona Robiča predstavlja osnovo zbirke današnjega Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani. S štiriinštiridesetimi vrstami oziroma enaindvajsetimi rodovi je dopolnil Vossovo delo Micologia carniolica. Seznam živali in rastlin, ki jih je prvi našel Simon Robič in so nekatere poimenovane po njem, je dolg in vreden vsega spoštovanja; morda je zanimiv tudi edini primerek kranjske školjke z biserom, ki jo je našel leta 1864 med Borovnico in Ohanico. Med okamninami, ki so danes hranjene v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, je tudi Robičev original Pleurotomaria carniolica, najden pri Tunjicah. Takrat je služboval kot župnijski upravitelj na Šenturški Gori, kjer ga je obiskal tudi dr. Hornes, profesor na univerzi v Gradcu. Leta 1880 ga je obiskal tudi dvorni svetovalec Schneid s sinom, dve leti kasneje pa je bil čez poletje pri njem zelo znan geolog in paleontolog Hilber iz Gradca. Del svojih zbirk je poklonil učiteljišču v Ljub ljani, realki v Novem mestu, višji realki v Ljubljani, šoli v Kranju, Ljudski šoli v Krškem, višji gimnaziji Novo mesto, državni gimnaziji v Ljubljani. Takratni deželni glavar Winkler mu je prvič poslal zahvalo v slovenskem jeziku, kar je zelo pomembno.

Del zbirke rastlin in školjk je Simon podaril ruskemu ministrstvu za javni pouk in leta 1881 je prejel zahvalo ruske cesarske vlade. Bil je velik narodnjak, podpiral je delovanje Slovenske matice in bil njen član že takoj ob ustanovitvi, velja pa za enega prvih, ki je predlagal ustanovitev Slovenskega planinskega društva, saj je o tem pisal v časopisu že deset let pred dejansko ustanovitvijo. Po Simonu Robiču pa se imenuje tudi Društvo za raziskovanje jam iz Domžal, katerega člani so mu v spomin odkrili ploščo na Urbanijevi hiši. Imel je tudi bogato knjižnico, ki jo je zapustil Kranjski Gori s prošnjo, da jo tam tudi ustanovijo, in želja se mu je leta 1896 izpolnila, saj so takrat začeli izposojati knjige. V nedeljo, 7. marca 1897, je Simon Robič umrl. V nekrologu je dr. Fr. L. – Frančišek Lampe (Dom in svet, 1897 letnik 10, številka 7) med drugim zapisal: »Če pa prideš kdaj, mladi bralec, na Šenturško Goro, vedi, da je tukaj bival velik mož, vreden trajnega spomina med Slovenci.«

 Marija Mija Mertelj

07.03.2014 (PDF)


G-L: Simon Robič

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Značka, oznaka, tag

Značk imamo veliko in jih še dodajamo, zato njih pregleda/uporabe še ne moremo predstaviti.

Arhiv alpinističnih novic

  • Število objav: 27531