Išči

Tags

Objavljalci

Authors

Arhiv

Parenzana, pot zdravja in prijateljstva

Večer, 03.05.06, Narava, gore in ljudje: Manj znano in zanimivo med Portorožem ter Izolo

Večer, sreda, 3. maja 2006
NARAVA, GORE IN LJUDJE

Manj znano in zanimivo med Portorožem ter Izolo

Parenzana, pot zdravja in prijateljstva

S kolesom, na rolerjih ali peš odkrivamo pomladansko prebujanje naše obmorske Istre in se izognemo trušču, ki ga povzročajo kolone sodobnih nomadov


Nemara je prav ta čas, če odmislimo pozno jesen in z rujem obarvane brežine ob istrskih cesticah in kolovozih, za pohajkovanje najlepši. Če se odpravimo na pot zarana, bo še prijetno hladno, in prav tako bo tudi proti poldnevu, ko začne sveže pihljati z morja. In če smo ta čas na krajšem oddihu ob slovenskem morju, nam ni treba ubirati vedno istih poti. Lepo urejena, mirna, od prometa odmaknjena je tudi Parenzana, pot zdravja in prijateljstva, ki poteka po trasi nekdanje železniške ozkotirne proge med Porečem in Trstom in je pravzaprav še najlepše urejena prav pri nas.

Delček je prehodimo skupaj. Začnimo v Luciji, kjer bomo zagotovo našli kak parkirni prostor, pa se ob obali sprehodimo do Portoroža, potem mimo Avditorija v tisti breg pod Prevalom. Na 90 metrih nadmorske višine se cesta prevali s portoroške na strunjansko stran, a Lahi ozkotirne proge niso peljali čez sedlo, temveč so spodaj izkopali okoli 550 metrov dolg tunel, ki nekoliko visi na strunjansko stran, da se spodaj lepo nadaljuje v mirni dolinici, ki jo moti le ropot s ceste, ki se levo zgoraj ovinkasto spušča v našo smer. Levo in desno opažamo lepo urejene nasade oljk, ob poti poganjajo mladi bambusi, ob urejenih hišah pa prav zdaj dehti cvetoči rožmarin in tudi grmi sivke lepo odganjajo poganjke. Spodaj zavije cesta levo v podhod, toda mi že opazimo oznake desno, tudi rumene talne, in se jih potem lepo držimo. Slaba cesta, tukaj še dovoljena za promet z motornimi vozili, vodi še kakega pol kilometra na severna pobočja Lucana, kjer je vse polno razkošnih novogradenj, nato pa pot zdravja in prijateljstva zavije ostro levo ter se sprva ovija okoli njivic, kot nekdaj cesta od Bleda v bohinjsko dolino. Če je po tej trasi nekdaj sopihal "čiro", je moral voziti sila počasi, da je tako ostro lahko zavijal okoli teh parcel. Levo se razprostirajo nasadi marelic, ki prav zdaj lepo cvetijo, potem pa jo cesta nekaj časa ubira v pravcatem zavetju strmega brega povsem na desni strani doline, nakar se skorajda pravokotno in v rahlem klancu premakne na drugo stran doline in je potem speljana ves čas po tej strani dolinice in tudi rahlo navzgor. Ta del ceste je pretežno zaprt za promet, primeren za sproščen sprehod z lepim razgledom po dolini na Strunjanski zaliv ter na piransko cerkev sv. Jurija prav na levem ozadju. Dolina je povsem ozelenela, obarvana s cvetočim sadnim drevjem, levo zgoraj pa so pobočja Lucana z oljčnimi nasadi. V zadnjem delu te poti nas na levi strani pričaka idilično postajališče z mizami in klopmi ter streho, pod katero se lahko zatečemo pred nenadno pomladansko ploho ali opoldansko sončno pripeko in si privežemo dušo ali namočimo suho grlo. Od tod naprej se cesta še naprej rahlo vzpenja, razgled je še lepši, potem pa zavije v levo in bolj v klanec, in kmalu je pred nami nov predor, 213 metrov dolga luknja, ki so jo še v socialističnih časi uporabljali za skladiščne prostore. Ko pridemo iz te hladne, prepišne, vetrovne luknje na svetlo, se zgodi nenaden preobrat. Še pred nekaj minutami smo hodili po tihi dolinici, zdaj pa se pred nami odpre pogled na Izolo s stolpnicami, bloki, pristaniščem, marino, privezi z jadrnicami, na velike ladje, in če je lepo vreme, na Trst v ozadju in naše planine s snegom. In desno ter le nekaj stopnic nad nami, ko pridemo iz predora, vodi magistralna cesta z vsem svojim ropotom. Vajeni le tega, poslikamo prelep pogled na Izolo, vendar nas predor kaj kmalu zvabi v svoja nedra, iz katerih nas cesta pripelje na svetlo v dolino, vendar pa že na prvem odcepu, ostro desno in v breg, lahko nekoliko spremenimo pot vrnitve. Namesto po isti poti nazaj ali levo čez Lucan se lahko vračamo preko Belvederja, od koder vodi pravcata planinska steza po strunjanskem klifu vse gor do križa ter naprej do Krkinega hotela in preko strunjanskih solin, kjer se lahko vrnemo skozi predor v Portorož ali pa po strmi stezi nad avtokampom v razgledne Šentjane. Skratka, res veliko možnosti za podaljševanje v nedogled, saj se lahko iz Šentjan čez Beli Križ podamo v Piran ter šele od tam ob morju nazaj v Lucijo, lahko pa kak del poti pustimo za naslednji dan. Iz Lucije skozi oba predora do Izole je za dobri dve uri hoje in preko klifa nazaj še za dve, potem pa si začrtajte svoj izlet do konca.

Jože Praprotnik


Fotografija: Na poti zdravja pogled na Strunjanski zaliv s piransko cerkvijo. Foto: Jože Praprotnik<(p>

Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Značka, oznaka, tag

Značk imamo veliko in jih še dodajamo, zato njih pregleda/uporabe še ne moremo predstaviti.

Arhiv alpinističnih novic

  • Število objav: 27533