Dnevnik - Petra Mlakar: ... bodo poskušali vzdrževati s kodeksom
Sveti Jošt je za Kranjčane to, kar je Šmarna gora za prebivalce Ljubljane. A vse več obiskovalcev v času omejitev pomeni tudi vse več gneče, smeti, prometnih zamaškov in podobnega. Da bi bile razmere znosne tako za obiskovalce kot prebivalce, bodo poskušali poskrbeti s kodeksom obiskovalcev Jošta.
Hrib nad mestom s cerkvijo in planinsko postojanko, ki v nekoronskih časih bolj spominja na restavracijo, je priljubljen cilj pohodnikov. »Struktura obiskovalcev se je med omejitvami spremenila. Njihovo število se je povečalo, na Jošt pa prihajajo tako pohodniki, ki so prej hodili še na druge vrhove, a jim je zapora občinskih meja to preprečila, kot taki, ki prej niso hodili v hribe, a so v času omejitev želeli na svež zrak in rekreacijo,« opaža Peter Zaletelj, predsednik sveta krajevne skupnosti (KS) Jošt.
Kot ocenjuje Tina Sedej, ki s soprogom Matjažem oskrbuje Dom na Joštu, ga na lep sončen dan obišče tudi več kot tisoč ljudi. Da bi se obnašali tako, da ne bodo preveč motili drug drugega, tamkajšnjih prebivalcev in lastnikov zemljišč ter prekomerno obremenjevali narave, MO Kranj skupaj s krajevno skupnostjo, taborniki, Prijatelji Jošta in še nekaterimi organizacijami pripravlja kodeks obiskovalcev Jošta.
Neustrezno parkirana vozila, smeti, pasji iztrebki…
Gneča namreč vedno za sabo potegne tudi težave. Nekatere po Zaleteljevih besedah obremenjujejo tamkajšnje prebivalce. »Problematično je parkiranje obiskovalcev zunaj urejenih parkirišč, včasih z vozili zaparkirajo dovozne poti in onemogočijo prebivalcem dostop do hiš in parcel. Tudi cesta s parkiranimi vozili ob strani je včasih težko prevozna. Nekateri pohodniki ter njihovi otroci in psi hodijo po sredi ceste in nevarnost za nezgode je velika. Poseben problem so kolesarji, ki divjajo tako po cesti kot gozdnih poteh,« našteva. Lastniki tamkajšnjih zemljišč, med katere sodi tudi sam, se trudijo za ohranjanje krajine in kosijo tudi zelo strme travnike. Ogorčeni pa so nad nepobiranjem pasjih iztrebkov ali pa puščanjem vrečk z iztrebki v gozdu in po travnikih ter odmetavanjem odpadkov.
Odpadkov je poln tudi vrh hriba, opaža Sedejeva. »V Domu zdaj pripravljamo samo čaj, zavitke in cimetove rolice. Vendar se med smetmi, ki ležijo naokrog, najde še veliko drugega. Od embalaže prigrizkov in okrepčil, ki jih pohodniki prinesejo s sabo, do zaščitnih mask in podobnega,« opaža. »Večina obiskovalcev se vede povsem dostojno in odpadke odnesejo s seboj, vendar pa tisti redki, ki teh pravil ne spoštujejo, pokvarijo celotno sliko,« opozarja.
Podobna opažanja s fotografskimi dokazi na družbenih omrežjih pogosto objavljajo Prijatelji Jošta. Gre za skupino kakih stotih ljubiteljev tega kranjskega vrha, ki dvakrat na leto izpelje tudi čistilno akcijo. Predsednik Rudi Burgar je nad takšnim vedenjem ogorčen. »Zato z veseljem sodelujemo pri nastajanju kodeksa obiskovalcev Jošta. Upamo, da bo tiste, ki se ne držijo pravil, spodbudil k bolj ustreznemu obnašanju,« pravi Burgar.
Privlačen za otroke, da bodo opozarjali svoje starše
Zaletelj opozarja še na mnoge druge neprijetnosti na poti na priljubljen kranjski hrib. »Številni obiskovalci se ne držijo poti, ki vodijo na hrib, in ustvarjajo nove in nove ter s tem uničujejo naravo. Vsa zemljišča in večina poti na Joštu je zasebnih in pohodniki se ne morejo in ne smejo kar tako sprehajati po travnikih, poljih in sadovnjakih, s katerih izgine tudi kakšen pridelek in ostane polomljena ograja.«
Na vse to bo kmalu opozarjal kodeks obiskovanja Jošta, ki je po besedah naših sogovornikov v zaključni fazi nastajanja. Njegova pravila bodo, kot pravi Zaletelj, predstavili na informativnih tablah ob poti in na parkiriščih, na voljo pa bo tudi na spletu. »Krasile ga bodo še slikice, da bo tako na prijazen način poučeval tudi otroke in spodbujal spoštovanje do narave,« dodaja Zaletelj.
»S kodeksom obnašanja bi radi vnesli red pri uporabi poti in površin v naravi ter okrepili zavest o skrbi za okolje in skrben odnos do Jošta. Izvedbo načrtujemo v letošnjem letu,« pa pojasnjujejo v kabinetu kranjskega župana Matjaža Rakovca, kjer poudarjajo, da so pobudo za snovanje kodeksa podali prav v omenjeni krajevni skupnosti.