Tina Horvat: ... kar šest planincev
Letošnje leto v gorah je najbolj zaznamoval januarski črni konec tedna. Poleti je v strašnem neurju na Triglavu strela usekala v dva, preostale je razmetalo po grebenu.
«Končuje se zelo smrtonosno in po številu nesreč v gorah daleč najhujše leto v vseh 110, odkar je bila ustanovljena Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS). Gorski reševalci so v sodelovanju s policijo in Slovensko vojsko imeli do zdaj kar 661 intervencij, v dolino pa so prinesli ali pripeljali kar 37 trupel. 27 se jih je smrtno ponesrečilo v klasični gorski nesreči, pri zdrsu ali padcu, deset jih je umrlo zaradi bolezni.
Dereze niso več prijele
Najbolj črn vikend v letošnjem letu je nastopil že kmalu po izteku starega leta 2021. V soboto in nedeljo, 15. in 16. januarja, je v 32 urah umrlo kar šest ljubiteljev gora! Najprej je v soboto v Bosovi grapi v Brani zdrsnil hrvaški planinec in padel okoli 300 metrov v globino. Malo pozneje so bile zdravstvene težave usodne za pohodnika v okolici Polhovega Gradca.
Nato je nastopila tista črna nedelja, ki je gorski reševalci še dolgo ne bodo pozabili. Na Malem Triglavu sta v razmiku ene same ure umrla dva gornika, najprej je na zaledeneli snežni podlagi z grebena Malega Triglava zdrsnil hrvaški planinec in omahnil na območje Snežne konte, nato je uro pozneje na istem mestu zdrsnil še 31-letni Nejc Hočevar iz Velikih Lašč. Po naših informacijah so se Nejcu, ki je malo prej na vrhu našega očaka pričakal sončni vzhod, na derezah naredile tako imenovane cokle, zato niso več prijele. Njegova sorodnica je v Slovenskih novicah, pretresena nad smrtjo nečaka, opozorila, da je bil sicer velik ljubitelj gora, a da je bil za zimski Triglav premalo izkušen.
Usodna bližnjica
Ko so si gorski reševalci po težkem koncu tedna vendarle oddahnili, so malo po osmi uri zvečer dobili še en klic na pomoč, tokrat iz Bohinja. Na poti s Komne se je zgodila huda tragedija, skupina bohinjskih in ižanskih gasilcev se je v trdi temi vračala v dolino. Pri 40. serpentini se jih je nekaj s široke in udobne poti odločilo za bližnjico in to je bilo usodno najprej za 37-letnega domačina Klemna Dobravca, člana Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Bohinjska Češnjica. Zdrsnil je na zaledenelem terenu, ki se v strmih skalnih skokih spušča proti Ukancu.
Na pomoč mu je prišel 31-letni Benjamin Grabrijan, priljubljeni gasilec PGD Ig in uspešni tekmovalec v gasilskem tekmovanju Fire Combat Slovenija, pri tem mu je zdrsnilo in tudi njega je pogoltnila noč.
»Razmere v gorah so pozimi izjemno spremenljive in zahtevne. Gore, še posebno v zimskem času, ne poznajo milosti,« so po tako tragičnem koncu tedna nato opozorili gorski reševalci.
Do prihoda poletja so se smrtne nesreče v gorah kar vrstile, vzrok zanje so bile predvsem zimske razmere. Tako smo že kmalu po črnem vikendu žal poročali o smrti dveh moških, eden je zdrsnil na Prisojniku, drugi na koroškem koncu, na gozdni poti na območju Sv. Vida. Marca je na strmi in poledeneli poti na Blegošu zdrsnil domačin, ki je sestopal z vrha. Po padcu je drsel po zaledeneli grapi še okoli 150 metrov in bil verjetno zaradi udarcev ob kamenje in drevesa takoj mrtev.
Brezumna norost
Dva tedna po tej skorajšnji tragediji 18 planincev v neurju na Triglavu se je v Slovenskih novicah oglasil alpinist in gorski vodnik Tomo Česen, strokovni sodelavec za športno plezanje na Planinski zvezi Slovenije (PZS), ter ravnanje planincev označil kot brezumno. »Popolnoma sem zgrožen nad ravnanjem teh ljudi. Najprej zato, ker so kljub opozorilom rinili na Triglav, nato pa so se kot kakšni junaki hvalili, da bi moral takšno nevihto doživeti prav vsak planinec. Ali ti ljudje res nimajo nobenega spoštovanja do narave in tistih, ki so jih rešili? Ali se ne zavedajo, da je le malo manjkalo, pa bi vse v črnih vrečah spravili v dolino?« je bil zgrožen.
Komaj so se premikali
Letošnje poletje pa je zaznamovala prava gorska grozljivka, ki pa je le po srečnem naključju ostala brez smrtnih žrtev. V petek, 15. julija 2022, je pri sestopu s Triglava skupino 18 planincev, ki so se kljub napovedanim popoldanskim nevihtam mnogo prepozno odpravili proti vrhu, zajelo strašno neurje. V dva je naravnost udarila strela, preostale je zaradi udarov strele v bližini razmetalo po skalovju.
Tistega popoldneva je bil v Triglavskem domu na Kredarici tudi alpinist in gorski vodnik Blaž Stres in je tako rekoč prvi prišel na pomoč ponesrečencem. »Bili so čisto mokri, prezebli, eni prestreljeni, omrtvičeni, premraženi, komaj so se premikali. Ne morem verjeti, da se je to res zgodilo. Zaradi človeške norosti je bila sprožena vsa ta reševalna mašinerija, v nevihti so gorski reševalci z vsem železjem s Konjskega sedla proti Kredarici tvegali svoja življenja, pa ne vem, ali se je kdo sploh komu zahvalil,« je za Slovenske novice opisal dogajanje pod Triglavom.
Strela pa je proti koncu poletja brez milosti do smrti pokosila dva planinca, malo pod vrhom Slavnika je v soboto, 27. avgusta, mrtev obležal 43-letni Vrhničan Rok Langenvalter, istega dne pozno popoldne pa se je (napovedano in pričakovano) neurje razbesnelo tudi na Triglavu. Ena od strel je na izpostavljenem grebenu Malega Triglava, kamor pogosto usekajo, do smrti pokosila Slovaka, ki se je kljub napovedanim nevihtam odločil za poznopopoldanski vzpon na vrh.
Skoraj dvakrat več intervencij
V zadnjih petih letih se je število intervencij v gorah povečalo za kar 40 odstotkov, predvsem zaradi povečanja števila tako imenovanih koronaplanincev, ki se v gore podajo slabo opremljeni in brez dovolj izkušenj. Pri tem sicer prednjačijo tujci, ki se ne spoznajo na zahtevne razmere v našem visokogorju.
Tudi po koncu poletne sezone so se nesreče v gorah vrstile naprej in žalostna statistika smrti se je ustavila šele, kot že rečeno, pri 37. Zato ponovimo opozorilo dolgoletnega gorskega reševalca Tonija Smoleja o nevarnostih, ki prežijo pozimi na ljubitelje gora: »Mnogi zimske ture še vedno jemljejo kot lep sprehod po idilični naravi, nič pa ne razmišljajo o zahtevnosti. Pozimi je vsak zdrs takoj poguben, če se takoj ne ustavimo! V gorah opažamo nenormalno veliko ljudi, ki jih zaradi slabe pripravljenosti tam niti ne bi pričakovali, saj ne obvladajo zimske tehnike. Ob vseh naših dosedanjih opozorilih se sprašujemo, ali je sploh še smiselno ves čas opozarjati, če nas nihče ne posluša, in vse prosimo, naj nas vendar slišijo,« je povedal Smolej.