Janez Pikon: Stezi se je pot nižje nad Bezdeno priključila še preko Parnjeka in v nižji Šoštarjov rovt, ki je bila iz preteklosti pomembna vez domačinov z dolino. 
Sledi iz preteklosti na travniku pod vasjo so tudi pešpoti in vprežne smeri, ki so povezovale vas Koprivnik z dolino. Razpredeni, že precej poraščeni travnati jeziki nekoč veliko bolj obsežnega travnatega pobočja, sežejo visoko pod rob Jašč vrha (1044 m), najvišjega gozdnega vrha in severno nad travniki Kofčarjovga Parnjeka (972 m). Ti se z manjšimi poraščenimi vršiči spuščajo v strmo globel Boltarje in ob močnejšem deževju dodatno oskrbujejo divje vode Mrzlega potoka, katerega glavni izvir je pokljuško barje Šijec. Gozdno in prepadno pobočje Boltarje pod predelom Parnjek in v nižji Šoštarjov rovt, 952 m (domačija iz vasi Jereka), Basarjov rovt (domačija iz vasi Češnjica) in (Jernečkov rovt iz vasi Češnjica), južno pod vasjo Koprivnik sicer ne nudi lepih razgledišč, kakor sosednji in zahodni Vodnikov razglednik (Gospodovc).
Kofčarjov Štefan, bohinjski Martin Krpan je daleč v preteklosti urejal in skrbel za travnike v Parnjeko in nižji Basarjov, Jernečkov in Šoštarjov rovt ob potoku nad hudourniškim breznom. Ljudsko izročilo je ohranilo ime velikega kamnitega kotla, ki mu domačini še danes pravijo kar Kofčarjov čevdr, po Štefanovi domačiji. Neobičajni Kofčarjov čevdr, kot bohinjski Martin Krpan, ki je na predelu izdeloval opeko (cegovnca, kamnito obzidje s sledmi še danes opazne) kuhal oglje, prodajal rudo, po Pokljuki lovil prepovedano divjačino, zato večkrat navzkriž z deželnim glavarstvom. Na domačiji so izdelovali tudi »ta štmane« klobuke, ukvarjal se je s klobučarstvom, zato domačija Pr' Klobučarjo - Pr' Kofčarjo.
Vendar je strmo in prepadno ostenje južno pod travniki Parnjek in nižji Šoštarjov, Jernečkov in Basarjov rovt z divjo strugo in slapovi Mrzlega potoka skozi čas zgradilo korita, jih izdolbla v nenavadne, globoke tolmune z izbrušenimi kamnitimi spodmoli, ki so po obsežnosti in obliki vse prej, kot običajni. Strmo pobočje nad vasico Nomenj in Spodnje Gorjuše, ter vzhodno ob Zajčji dolini, kjer je bila pot včasih za domačine ravno tako, kot danes marsikatera cesta, ki je povezovala kraje med seboj. Domačini še danes vedo povedati marsikaj zanimivega iz časov, ko je bil ta kolovoz vozen z vprego in pešpot ena redkih povezav z dolino.
Janez Pikon