Jutro, 6. julij 1940: Jutri bo SPD tiho proslavilo jubilej
... planinske postojanke, ki nas spominja vzorne slovanske vzajemnosti - in bratstva.
Jutri bo proslavilo Slovensko planinsko društvo 40-letnico Češke koče na Zgornjih Ravneh pod Grintavcem. To kočo je na svoje stroške postavila češka podružnica Slovenskega planinskega društva, ki so jo ustanovili znani požrtvovalni češki narodnjaki, prof. dr. K. Chodounsky, dir. F. Kullhavy, dr. St. Prachensky, svetnik dež. odb. L. Mareš, dr. B. Franta, P. Ed. Šittler leta 1897 z namenom, da svoje planinsko delovanje usmerijo v slovenske planine in tako pomorejo slovenskemu planinstvu do krepkega razmaha, obenem pa tudi okrepijo slovenski živelj v ogroženih obmejnih krajih Čehi so osredotočili svoje delovanje na Jezersko, ki jim je na eni strani ugajalo kot eden najlepših kotičkov Slovenske Koroške, na drugi strani pa so imeli tam mnogo prilike za narodno obrambno delo.
Češka podružnica SPD se je v treh letih svojega obstoja finančno tako okrepila m pridobila toliko članstva, da je že leta 1900. lahko predala javnosti z lastnimi sredstvi postavljeno Češko kočo. Ta je vsled svoje ugodne lege privabljala takoj veliko število obiskovalcev. Prikladna je nje lega zlasti za one turiste, ki s severne strani vršijo vzpone v Kamniških planinah, zlasti vzpone na Grintavec in Kočno ter preko Savinjskega sedla prehajajo na Okrešelj.
Češka koča je v teku 40 let svojega obstoja odlično vršila svojo nalogo, kot izhodišče za vse glavne ture na severni strani Kamniških planin. Izvrstno in sodidno zgrajena stavba je še danes v prav dobrem stanju in še vodno v polna meri izpolnjuje nalogo, ki so ji jo odločili njeni zgraditelji. Predlanskim je bila obnovljena streha na stavbi, izvršena so bila tudi neka druga popravila, tako da stoji danes koča kljub svoji starosti krepko kakor vedno na svojem mestu in nudi planincem dobrodošlo zavetišče. Ko bomo jutri na tih način proslavljali jubilej Češke koče, se bomo z globoko hvaležnostjo spominjali predvsem onih požrtvovalnih čeških mož, ki so v bratskem slovanskem čuvstvovanju z velikimi finančnimi žrtvami nesebično pospeševali razmah planinstva v Sloveniji in ustvarili to planinsko postojanko, ki je vršila dolgo vrsto let važno nacionalno nalogo in kot trdnjava branila Slovenski značaj Jezerskega in Savinjskih planin.