Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Čudovito je kraljestvo živali v gorah

Samo človek naj bi v resnici ostal človek, kadar se sreča z njimi

 

Družina snežnih jerebovČim težji postajajo časi, tem bolj si želimo oddiha v krajih, kjer človek malo ali nič ne posega v red narave. Taki kraji so predvsem naše krasne planine. Planine so za ljubitelja prirode simfonija največje lepote in izraz najmočnejše zemeljske prirode. Ko pa je človek začel delati red tudi v gorah, je v njih uničil marsikatero rastlino in iztrebil mnogo zanimivih živali. Dasi v boju za obstanek, so vendar obstajale druga poleg druge v naših gorah v naravni harmoniji poleg zdaj že živečih živali tudi druge, davno iztrebljene ali izredno redke, od medveda, preko svizca, kozoroga in orla tja do prelepega metulja apolona. Nekdaj puščica, pozneje puška, v niže organiziranem živalstvu pa metuljnica in kozarčki s ciankalijem, sama kulturna orodja človeka, so v planinski svet zanesla smrt in razdejanje. V najnovejšem času pa se množe glasovi, da se v vseh mogoče kričečih barvah našemljeni smučarji pode za divjimi kozami in srnjadjo, ki v udirajočem se snegu ne more zadosti hitro pobegniti v varno zavetje pred najhujšo zverjo — človekom. 

Tudi siva stena je bogata življenja 

Planinski orel

Toda človek, ki še čuti človeško, hodi v planine po oddih, po telesno in duhovno zdravje! Zato naj ne gleda samo visokih gora, naj se ne veseli samo jasnega neba, jutranje in večerne zarje, krasnih smučišč, ampak tudi življenja, ki se poraja okoli njega. Ravno naše gore so še vse v območju življenja. Ni ga vrha, do kamor ne bi seglo živalstvo, ni je stene, kamor ne bi našlo nežno življenje pota! Ko smo sredi najgršega dela severne triglavske stene mukoma dvigali svoja telesa v vrtoglave višave, je do prenežnih cvetic mimo nas lahko prifrfotal krasen metulj admiral. In tam niže doli pri prvem poizkusu in na planjavski steni smo našli lahkonoge divje koze! Opazovanje življenja v planinah lahko neizmerno obogati naše izlete in nas osreči. Spet pa je prva zapoved za vsakogar, ki hoče biti deležen te velike sreče in zabave v gorah, da se smatra le kot skromnega in tihega gosta v gorskem templju. V megli nikar ne strmi obupano v tla, vdajajoč se ravno tako obupnim mislim. Življenje v planinah gre tudi tedaj svojo pot, le gledati je treba, pa se ti bo na vsak korak odkrila nova zanimivost. Vsaj planinskega črnega močerada boš ugledal na mokri travi. Ali ni zanimivo, da se on ravno takrat najprijetneje počuti, ko si ti želiš suhe koče? Življenje je prezanimivo in čudovito, v vsakem bitju drugačno in dobro je, če se včasih zamisliš v življenje drugih bitij. Planinska pa so še posebej zanimiva, ker so gotovo odpornejša, za trdo življenje odlično usposobljena, pa vendarle tako nežna. Zato posveti malo več svoje pozornosti tudi svetu planinskih žuželk, ki so številnejše, kakor se zdi očesu planinca, ki strmi samo v navidezno mrtvo gmoto skalnih skladov. Povsod mrgoli zanimivih hroščev povsod se zibljejo na cveticah razni metulji in razni modrini, cekinčki in koprivarji se upajo kljub svojemu prenežnemu ustroju neverjetno visoko do redkih cvetic na samotnih skalnih policah sredi divjih sten. Ravno ti metulji, to prenežno življenje, so najučinkovitejši kontrast, če jih čutečega srca srečaš v višavah, kjer samega sebe že šteješ junaka, ko si se upal zapustiti topli dom.

Svet plazilcev in ptic

Na straži

Tu in tam poglej v skalne razpoke in začudil se boš, da boš našel tam celo navidezno mehkužnega mehkužca — polža, ki pa se je po svoje preuredil in priredil življenje primerno žarkemu planinskemu soncu in smrtonosnemu dolgotrajnemu gorskemu mrazu. V kamenitem prisojnem svetu boš lahko opazil marsikaterega zanimivega plazilca, ki jim je posebno meščan premnogokrat nepravičen. 

Nikar ne mahni po vsaki kači! V svoji samoti živi trdo in zanimivo življenje, ki ga je vredno opazovati saj je življenje modrasa v visokih legah gora čudovito, ko mora zaradi dolgotrajne zime malone pol leta otrpel v hudem mrazu prebiti pod skalo in šele topli pozni pomladanski žarki spet zbude čudovito iskrico življenja k polni zavesti. Zato je tudi to življenje vredno več kakor brezmiselnega uboja.
Krasen pa je svet planinskih ptičev. Tu je treba le malo več pozornosti in opazovanja in tudi pozimi boš deležen užitka, če boš pazil na snežne bele kotorne. Pomlad ti nudi svoja čuda. Če si tih in previden. boš lahko zalezel našo najlepšo ptico sredogorja, divjega petelina. Nisem lovec, a za čuda nehote sem jih videl več kakor marsikdo, ki ga je s puško v roki hotel ubiti. In lažjo vest imaš, če je zbežal pred teboj in tvojo nerodnostjo kakor pa da je krasno, čudovito življenje zamrlo po tvoji krivdi, ko si ga uničil s pestjo svinčenih zrn.

Skalni jerebi in orli

Ko pomlad prodira v deželo, sledi planinskim rekam. Z daljnogledom v roki boš deležen lepih prizorov, ko se vračajo ptiči pevci nazaj. Umikajočemu se snegu slede in se vesele novega življenja. Višja pobočja pa so posebno lena. Ko se je sneg umaknil in ko razni planinski ptiči izvale svoje mladiče. Nepopisno mikavno je slediti iz skrivališča mladičem skalnega jereba in sorodnikov, ko kakor žive krogle hite preko skal in grap in izginjajo, da se znova prikazujejo izpod ruševja in iz travnatih šopov. Če slediš poletom planinskih roparjev, pa boš videl marsikateri zanimivi boj med njimi in drugimi ptiči.
Nepopisno zanimiv je bil boj, ki sem ga s Slemena letos jeseni opazoval med neko planinsko kavko in kraguljem. Šlo je za življenje in smrt in ubogi ptič je neizmerno spretno izrabljal stene, grebene in stolpe za kritje ter končno utrudil krvoločnega roparja. Pa tudi kralj planin ti, če boš pazil, ne bo ostal nepoznan, kajti večkrat se na svojih dolgih poletih prepeljava preko naših gora in izginja v težko dostopnih pečeh, kjer goji svoj kraljevski naraščaj. Od blizu sem ga imel priliko videti samo nekega mračnega dne na praznik vseh svetih na zapuščenih pobočjih Stola. Bil je par in bil je res kraljevsko lep par, da spomin nanj nepozaben. Pa tudi štirinogim prebivalcem naših gora prideš lahko blizu, če se potrudiš.

Divje koze od blizu

Srne v snegu

Ker pa je še vedno mnogo ljudi, ki so bili v gorah, pa krone naših divjih živali, divje koze, niso še videli od blizu, naj končam z njo. Te divjačine je v naših gorah izredno mnogo, ker posebno skrbno goje za lovce — so tudi nehote za mene in tebe. Kadar grem na izlet grem vedno tudi s posebno željo, da ji pridem blizu. Tiho že v dolini, previdno in neropotajoč, če mogoče proti vetru, prideš v jeseni lahko v bližino celih tropov do šestdeset in več divjih koz. Sicer pa zalezeš lahko krasne posameznike, ki se njihove lepote posebno z daljnogledom v roki do sita naužiješ. Divne skupine lahko zalotiš in rad bi da bi mnogo več planincev imelo nanje tako krasne spomine kakor jaz. Ko sem jih neštetokrat gledal na mirni paši, na strmih skalah, na urnem begu pred neumno vriskajočimi turisti, previdno prečkajoče nevarne stene. Ko nam je tropa pokazala celo novo pot, še previdneje stopajoče čez nevarno strme, sveže zasnežene visoke višine, v blaznem begu se umikajoče grmečim plazovom — pa manj, kadar sem jih strte in ponesrečene našel v divjih žlebovih, ko so se tajali zimski plazovi. 

Iz opazovanja planinskih živali pa naj bi zrasla večja ljubezen do teh zanimivih bitij naših gora, a iz ljubezni uspešna zaščita, ki jim je preveč preganjanim nujno potrebna.

Jutro (13. januar 1941) dLib

 

G-L, 13.01.2021
Čudovito je kraljestvo živali v gorah

Značke:
GL4 Jutro L-G

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.