Janez Pikon: Našli smo lego prve smučarske skakalnice s prvim državnim rekordom, bila je nedelja, 20. februar 1921, rekorder pa Joža Pogačar s skokom 9 metrov. 
Časnik Slovenec je takrat zapisal: Pretečeni teden je bila v Bohinju izgotovljena prva umetno zgrajena smuška skakalnica, vrh smuškega vežbališča, tik nad sankališčem Belvedere, ter so se vršili dne 12. decembra 1920 (nedelja) že prvi poizkusni skoki. Skakalnica - prva v Jugoslaviji - bo omogočala skoke na 25 - 30 metrov v daljavo. »V skoku raz umetno skakalnico« je prvi preizkusil njen graditelj in športni zanesenjak dr. Ciril Žižek.
Večkrat smo si z Matjažem in Marjanom ogledali sledi Žižkove skakalnice nad pašnikom ob Smučišču Kobla, kar je še mogoče opaziti. Pregledali smo široki in poraščeni pašnik »Pr' treh hruškah,« kjer je bila leta 1920 zgrajena prva smučarska skakalnica. Stare fotografije iz časnika Sport, leta 1920 in 1921, ter blede sledi male skakalnice so nam bile v pomoč. Sledi na terenu so dopuščale nekaj možnosti, kljub močno spremenjenemu terenu in raznih dejavnosti na pašniku, kot je tudi kasnejša izgradnja 25 skakalnice v letu 1934. S primerjalnimi vzorci in vidnimi točkami v naravi, ter s pomočjo fotografij smo dokaj točno določili lego skakalnice. Matjaž je izračunal vrsto primerov s fotografij, ki so vidne in primerljive v naravi, te se nanašajo na bližnje in oddaljene gorske točke za lažje preračunavanje. Torej lega Žižkove skakalnice je bila do 2,5 metra bolj vzhodno v smeri z iztekom, kot kasneje poglobljena 25 metrska skakalnica.
Zgodaj pomladi sem se tudi sam večkrat povzpel v poraščeno pobočje, z namenom poiskati prvo smučarsko skakalnico. Že v mlajših letih sem večkrat slišal o lokaciji smučarske skakalnice, vendar nihče mi ni znal točno pokazati lego le te. Sledi na samem terenu so skoraj neopazne, le pozornemu opazovalcu ne uidejo manjše podrobnosti. Pomagal sem si s starejšimi fotografijami in le te primerjal s vidnimi točkami v naravi iz preteklosti in dejanskim stanjem na terenu. Ostro trnje me je močno oviralo, kot bi hotelo preprečiti meni vsiljivcu poseganje v naravno in zapuščeno okolje s smučarsko skakalnico. Sto let bo kmalu preteklo in prav bi bilo, da se obudi spomin na prvi državni rekord v smučarskih skokih na znameniti Žižkovi skakalnici, zgrajene v letu 1920 in prvim državnim rekordom Joža Pogačarja na tekmi, v nedeljo 20. februarja 1921, začetek tekme ob 14 uri.
Na tem prostoru, nad pašnikom »Pr' treh hruškah,« južno nad Bohinjsko Bistrico je takratni zanesenjak dr. Ciril Žižek zgradil prvo smučarsko skakalnico že v letu 1920 s pomočjo vojakov, ki so bili udeleženi v 1. svetovni vojni. Dr. Ciril Žižek je bil že v mladosti vnet športnik, zlasti planinec, kolesar in smučar. V Bohinju, točneje južno nad Bohinjsko Bistrico je zgradil prvo smučarsko skakalnico v Bohinju in na Kranjskem, kjer je bil dne 20. februarja 1921, začetek tekme ob 14 uri na 1. jugoslovanskem prvenstvu v smuških skokih dosežen prvi državni rekord 9 metrov.
Senior Joža Pogačar, član Smučarskega kluba Ilirija iz Ljubljane je vse tri skoke opravil v brezhibni pokončni drži, dosegel rekordni skok in prvi državni rekord 9 metrov na novo zgrajeni Žižkovi skakalnici, vzhodno ob Sankališču Belvedere. Tekmovanje v skokih se je odvijalo v nedeljo 20. februarja 1921, začetek tekme ob 14 uri na novo zgrajeni smuški skakalnici nad športno areno »Pr' treh hruškah,« južno nad Bohinjsko Bistrico.
Državni prvak Jugoslavije v letu 1921 je postal Joža Pogačar po doskoku na Žižkovi skakalnici na Bohinjski Bistrici, ko je dosegel državni rekord 9 metrov. Američan Henry Hall je istega leta skočil v Revelstoku v Kanadi, najdlje na svetu 69,8 metra. Akademik Ivo Kavšek je odskočil leta 1921 na prvem državnem prvenstvu na Bohinjski Bistrici, bil je tretje uvrščeni tekmovalec, kljub temu, da je skočil 13,5 metra, vendar s padcem.
Leta 1921 je bilo v Bohinju razpisano prvo zimsko državno prvenstvo Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov. Razpisala ga je Ljubljanska športna zveza v imenu državnega olimpijskega odbora. Začelo se je s sankanjem na Sankališču Belvedere in severno pod vasjo Ravne, kar je večkrat poročala tudi revija Šport, ki je izhajala že dobro leto. Državno prvenstvo je veljalo samo v kategoriji seniorji. Tekmovali so na enosedežnih in dvosedežnih saneh. Za slovensko prvenstvo pa so nastopile še dame, juniorji in dečki, popoldne pa še tekmovanje v smučarskih skokih na novo zgrajeni Žižkovi smučarski skakalnici.
Čez teden dni se je nadaljevalo tekmovanje na Bohinjskem jezeru v dveh disciplinah, umetnostno in hitrostno drsanje. Istega dne sta bili organizirani tudi dve smučarski disciplini, tek na daljavo po brdih in smučarski skoki. Drsanje na zaledenelem Bohinjskem jezeru je bilo organizirano tudi za dame, na smučeh pa so nastopili samo moški. Tekma smučarskih tekov na daljavo je veljala tudi za državno prvenstvo. Državni prvak je postal senior Janez Hlebanja, logar iz Bohinja z doseženim časom le slabih 22 minut, zanimivo je, da so nekateri tekmovalci nastopili v več disciplinah.
Tudi naslednje leto 1922 je bil domači rekord v smučarskih skokih podaljšan v Bohinju na isti Žižkovi smučarski skakalnici. Prvič na 14,7 metra (Viktor Šubert) in drugič še leta 1924 na 15,5 metra (Joža Pogačar). Zatem je prvenstvo v smučarskih skokih prevzel Smučarski klub Mojstrana.
Enega od vrhuncev smučanja in smučarskega skakanja je ponudila na novo zgrajena Hanssenova skakalnica ob vasi Polje v Bohinju, tudi z novim državnim rekordom, Bogo Šramel je leta 1929 postavil nov državni rekord s 33 metri. Leta 1931 je bilo prvič v Sloveniji razpisano mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih. Nov Slovenski in državni rekord s 36 metri je dosegel Bogo Šramel. Naslednje leto 1932 na Hanssenovi skakalnici v Bohinju postavi nov mejnik in državni rekord, Franc Palme s 43 metri.
Šest državnih rekordov v smučarskih skokih na skakalnicah, Žižkova skakalnica, 3 rekordne daljave in Hanssenova skakalnica, 3 rekordne daljave, so v lasti Bohinja.
Vir. Šport, ponedeljek 21. februar 1921
Janez Pikon