AO Železničar: Evo, pa je za nami že 8.ŽAOŽ, ki je letos potekal na planini Zapotok.
Bilo je veliko dilem zaradi napovedanega slabega vremena, pa je v četrtek vseeno padla odločitev da gremo. Velkavrh je reku da bodo sam popoldne možne plohe.
Letošnja tematika tabora je bila: nabiralništvo, preživetje v naravi, pohodništvo in izvidovanje.
Sobotni pohod na Velika vrata
V petek po službi iz Ljubljane v Radovljico pridrvijo Gita, Borja, Jana in Klara, poberejo še mene in malo pred sedmo že korakamo proti Zapotoku, vesele da je dež ravno ponehal. Po dobri uri hoje prispemo, poklepetamo s starejšo gospo iz Nemčije ki je simpatizirala z nami cel vikend, potem pa si že iščemo svoje spalnice, kuhamo, klepetamo... Malo po deveti uri nas preseneti dež, ki ne preneha do naslednjega dopoldneva. Nočni obiskovalci(miši, polži, lisjak) so bili kar nadležni in glasni, zato se razveselim Klarinega glasu iz spalke okoli 8ih: ja dž pada, gremo še mal spat. Do 10ih se komplet ekipa pobere iz spalk in zbere pri zajtrku. Ker dež še vedno ne pojenja tuhtamo o odhodu v dolino. No, ob enih popoldne se le naredi dvourno vremensko okno, ki nam omogoči ogled slapu in dostop na Velika vrata, da si malo ogledamo teren. Vmes pojemo vse borovnice, naberemo rože za čaj, smrekove vršičke(konec avgusta!), drva, se nastavljamo sončku, dokler nas ne ujame dež in oddirjamo nazaj v naš "dom". Aprilsko vreme nas še celo popoldne prestavlja iz zunanje terase na notranjo, vendar se vseeno odločimo da ostanemo do nedelje. Zvečer nam uspe pri 110% vlažnosti zakuriti ogenj(kar fajn zadeva :P). Posušile smo čevlje, pekle pasjo radost, pile kuhano vino in se imele fino.
Naslednje jutro je bilo jasno, hladno in vetrovno, zato smo se odločile za tradicionalni nedeljski izlet. Pohodniški korak smo si popestrile s poplezavanjem po platkah, grebenčkanju in balvaniranju, vmes pa vse štiri prvič stale na Bavškem Grintavcu. Ko smo se vračale, nas je spet malce oplazil dež. Okoli enih popoldne so se nedeljskemu kosilu na Zapotoku pridružile še Meta, Neža in Petra potem pa smo se skupaj odpravile proti domu, pri Jožici ob juhi in pici naredile še analizo in se soglasno odločile kje bo potekal 9.Žaož.
Hvala vsem udeleženkam, da lahko vsako leto pišemo nove zgodbe. Kljub temu da nismo nič splezale, smo cel vikend preživele v hribih, se družile, veliko novega naučile in se imele super!
Naj živi ŽAOŽ!