AR 2/1979 - Franci Savenc: Med letošnjo alpiniado »Maljovica 79« sem skušal zbrati tudi podatke o alpinistični vzgoji in strokovnih kadrih v drugih državah.
Področje vsekakor velja proučevati še naprej in uporabiti vse, kar bi bilo koristno tudi za nas.
ČEHOSLOVAŠKA
Sodijo, da imajo približno 7000 alpinistov, prihodnje leto pa naj bi jih bilo že 10.000 (!).
Nekakšna »državna« šola je že v Starem Smokovcu, vendar zaenkrat še brez lastne stavbe, ki jo pripravljajo s predračunom 10 milijonov čeških kron. V njej delajo amaterji. Za začetnike imajo štiri tečaje s 25 udeleženci in trajajo po teden dni. Razen tega delujejo tudi klubske alpinistične šole.
Imajo inštruktorje štirih stopenj (IV. stopnja je nekak »pomočnik«), ter še posebej trenerje (od III. do I. stopnje). Inštruktorjev imajo že okoli 1000 in jih izbirajo klubi, usposabljajo pa se na Fizkulturni šoli v okviru posebnih tečajev, kjer deluje posebni »profesor«, pomaga pa mu metodološka komisija federacije. Po tečaju oziroma tečajih, morajo opraviti še diplomsko delo. Z vzgojo trenerjev so šele začeli in jih je zaenkrat vključenih okrog 120. Šolanje na Fizkulturni šoli poteka ob delu in traja tri leta.
Problem vzgoje je na Čehoslovaškem pereč tudi zaradi dokaj številnih nesreč. Samo alpinistov namreč obišče Tatre preko 10.000 letno (Poljaki, Madžari, Vzhodni Nemci in seveda domačini). Temu primerno je organizirana tudi Horska služba (GRS). Razdeljena je na sedem »oblasti«. V njej je samo na spisku ČSTV okoli 20 profesionalcev, TANAP (Tatranski narodni park) pa jih ima še 24 samo v Visokih Tatrah. Imajo lastni dom, odlično opremo in vozila. Pomaga jim okoli 500 amaterjev.
Na fakulteti za telesno vzgojo pri Univerzi Komenskega v Bratislavi je tudi katedra za »turistiko in horolezectvo«, enega učitelja in številni krog sodelavcev. Začeli so leta 1965. Na tej katedri so doslej diplomirali štirje študentje.
POLJSKA
Na Poljskem je 4500 alpinistov in speleologov. Že 8 let imajo provizorično šolo na Hali Gasienicowi, poldrugo uro hoda v gorah. Hiša ima prostora za 32 udeležencev in 10 inštruktorjev ter šefa, ki je profesionalec in dobiva 5500 zlotov mesečno, kar je že kar dobra plača. V prihodnjem letu bodo nastavili še enega profesionalnega inštruktorja.
Imajo dve sezoni - letno za selekcije začetnikov s šest do sedem turnusi po 14 dni od junija do sredine septembra in tri do štiri štirinajstdnevne turnuse v zimskem obdobju. V vmesnem času služi postojanka kot planinska koča, vendar ne samo za alpiniste. Povedati je potrebno še, da klubske šole vzgoje 700 do 800 začetnikov letno in da je že prvi dan šole dokaj ostra selekcija (npr. testi sposobnosti), kjer nekateri odpadejo.
Inštruktorske stopnje so pomožni inštruktor, inštruktor in starejši inštruktor. Imajo jih okrog 200 in za njihovo vzgojo skrbi federacija oziroma komisija za vzgojo. Vsako leto imajo dva inštruktorska tečaja po sedem dni (maj, oktober/november), kandidate pa pošiljajo klubi. Potrebni staž pri vzgojnem delu je 3 leta za pomožnega inštruktorja, dve leti in dva seminarja za inštruktorja ter tri leta za starejšega inštruktorja. Za vodenje zimske šole pridejo v poštev le inštruktorji in starejši inštruktorji. Federacija na teh akcijah krije stroške vzgoje in prenočevanja, klubi pa potnino in hrano.
Trenutno imajo 12 trenerjev, ker je njihova vzgoja šele dobro stekla na šoli za telesno kulturo v Krakowu. Tečaji trajajo dve leti in potekajo ob delu. Vsako leto imajo v šoli dvakrat po sedem dni tudi prakso. Stroške krije federacija. V Krakowu je alpinizem v sklopu katedre za rekreacijo, zanj pa skrbita pedagog s polno obveznostjo (dela doktorat) in šef komisije za vzgojo s polovično obveznostjo.
Štirje poljski klubi imajo profesionalne trenerje s plačo 4500 do 5000 zlotov; vsi so trenerji II. razreda oziroma z diplomo fizkulturne šole (Klub wysokogorski Varšava - Janusz Kurczab, Klub wysokogorski Lodz - Wojtech Jedlinski, Akademski klub Katowice - Jerzy Kukuczka, Klub wysokogorski - Zakopane - Andrzej Oszika). Vsi ti trenerji so tudi veliko na odpravah.
Franci Savenc
Alpinistični razgledi, št. 2., december 1979