Delo, Šport: ... Veliko pršiča
Da samo lepo zimsko vreme ni dovolj za uspešno sezono, ponovno kaže obračun aktivnosti v zadnjem času. Posebno v Julijskih Alpah, kjer je naneslo okoli meter pršiča, skorajda ni bilo planinske dejavnosti razen smučanja. Nekoliko boljše razmere so le v Kamniških Alpah. Poročajo, da so Janez Ažman, Stane Klemenc (oba AO Domžale) in Cene Kramar (AO Kamnik) preplezali grapo na vzhodni strani Kalške gore. Grapa vodi levo od Zobu (1833 m, zanj se je napačno udomačilo ime Čmaževski turn). Enajst udeležencev alpinistične šole AO Kamnik, ki jo vodi Bojan Pollak, pa se je z Velikih Podov povzpelo na Grintovec.
Tridnevna vaja
Na Planini na Kraju se bodo 9. februarja zbrali vodniki in njih varovanci - lavinski psi, iz vse Slovenije pridejo pa verjetno tudi gostje iz Avstrije in Italije. Pregledno vajo pripravlja podkomisija za lavinske pse pri komisiji za GRS in je namenjena predvsem pregledu kondicijskih sposobnosti, izpopolnjevanju pa tudi opravljanju izpitov.
Zanimiva analiza
Verjetno pri nas ni alpinističnega odseka, ki ne bi imel težav z opremo. Denarja zanjo je vedno premalo, pa še tedaj kadar je, primerne opreme ni mogoče lahko dobiti. Toda to še ni vse. Ker je oprema zelo draga, si jo le redki lahko kupijo sami, drugi pa uporabljajo društveno. Tu pa se zatakne, in sicer največ zaradi nerednosti posameznikov.
Da bi ugotovili, kako člani uporabljajo opremo je gospodar Koroškega AO, ki združuje alpiniste od Radelj do Črne za občni zbor napravil analizo. Pri tem je ugotovil veliko nesorazmerje med opravljenimi vzponi in številom dni, ko je bila oprema izposojena. Člani iz enega kraja so imeli opremo npr. izposojeno samo 22 % časa, pa so opravili 43 % vseh vzponov. V drugem pa so jo zadrževali 51 % časa in opravili le 31 % skupnega števila vzponov itd.
V KAO upajo, da bodo vprašanje opreme v veliki meri lahko rešili z novimi nakupi in sicer že letos, tako da je nekaterim posameznikom ali skupinam med letom sploh ne bo potrebno vračati. Primer pa bi bil lahko zanimiv za druge odseke.
Cerro Torre
Ko je Saint Loup v svoji knjigi »Montagnes du Pacific« obravnaval gore Patagonije je pravilno ocenil tudi Cerro Torre. »Problem ni Fitz Roy, ta je preplezjjiv, težaven pa bo Cerro Torre!« In prav je imel saj sta bili v njem preplezani doslej le dve smeri (napram trem v Fitz Royu) in pri obeh je sodeloval Cesare Maestri. Na prvem vzponu se mu je smrtno ponesrečil Toni Egger, z drugim pa je v alpinistični srenji izgubil velik del simpatizerjev, ker je uporabljal nič manj kot kompresor (in ogromno sredstev ter časa). Da pa vzpon kljub vsemu ni bil od muh, je lepo prikazala angleška revija Mountain (št. 23), kjer so Maestriju in Cerro Torreju posvetili okoli tretjino prostora. Plošče v navpični steni, led in še posebej izredno hude vremenske spremembe pa kljub temu ne opravičujejo ekstremne uporabe tehnike. In polemike se bodo nadaljevale.
Simpozij o Hindukušu
Simpoziji o posameznih gorstvih so znani, posebno skrbno jih organizirajo (praktično vsako leto) Japonci, ki imajo za to vse možnosti (predvsem veliko število odprav in potrebna sredstva). Pripravijo pa jih občasno tudi manj znane ali vsaj manj številne organizacije. Eden takih je bil 16. in 17. decembra v Varšavi. Pripravili so 13 referatov (trije so bili medicinski) o devetih odpravah (od 1960 - 1972!) v afganistanski Hindukuš, sodelovalo pa je 50 alpinistov in znanstvenikov. Med njimi so bili tudi Boleslav Hvaščinski, »odkritelj« afganistanskega Hindukuša za Evropejce, Andžej Bilkovski, avtor ene od najboljših knjig o tem gorstvu, Jeri Bala, avtor fundamentalne karte, Jozef Nika in še mnogi drugi. Imena, ki bi se jih morali zapomniti vsi, ki računajo, da bi v prihodnosti kdaj obiskali te zanimive gore.
Smučarski davek
Kakor poročajo iz Švice, se pri njih vsako leto na smučanju ponesreči okoli 60.000 ljudi in med njimi je vsaj polovico resnejših poškodb. Vse to vpliva na nacionalno gospodarstvo z okoli 500 milijoni frankov minusa, kolikor so približno stroški za zdravniško pomoč in izgubljene delovne ure. Razen tega pa mora izplačati svoj delež še zavarovanje in sicer okoli 100.000 frankov.
Južna stena Makaluja
Tako kot so se jeseni spraševali naši alpinisti, kakšen bo uspeh četrte himalajske odprave, tako se sedaj sprašujejo, kdo bo pobral sadove njihovega truda. Odprava, ki bi poskusila letos prek južne stene, bi namreč skoraj gotovo uspela, saj bi našla večino napetih vrvi še uporabnih, spomini na prehode pa so tudi še sveži. Verjetno ni organizatorja, ki ga to ne bi zamikalo, ostaja le vprašanje časti, ker si v tujini verjetno ne predstavljajo, da naši alpinisti ne bodo takoj še enkrat poskusili. Neznano tudi ni, da bi se odpravi z veseljem priključil Reinhold Messner (če bi bil le povabljen). Omeniti pa je potrebno tudi zapis v zadnji številki angleške revije Mountain (št. 24), ki vzpon naše odprave postavlja pred dosežek v jugovzhodni steni Everesta - čeprav je tam delovala angleška odprava z njihovimi najvidnejšimi alpinisti.