Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 01.09.1986

Delo, Šport: ... Slovenska odprava v Karakorum se je vrnila domov z novim popolnim uspehom

Za vzpon na Broad Peak in Gašerbrum II so naši alpinisti potrebovali le 26 dni - Tomo Česen v južni steni K2 splezal novo smer - Marija Štremfelj prva Jugoslovanka z vzponom nad 8000 m


LJUBLJANA - Sredi junija je 14-članska slovenska alpinistična odprava pod vodstvom Vikija Grošlja odšla v Karakorum. Moštvo si je za cilj zastavilo dva osemtisočaka nad ledenikom Baltoro - Broad Peak (8047 m ) in Gašerbrum II (8035 m). Pred slabim tednom dni so se vrnili domov s popolnim uspehom. Kar dvanajst jih je stalo na Broad Peaku, štirje na Gašerbrumu II, v južni steni druge najvišje gore na svetu, K2 (8611 m), pa so preplezali prvenstveno smer.
To je bila naša druga odprava v ta del Karakoruma. Leta 1977 je tržiška odprava imela za cilj Gašerbrum I in je vrh tudi osvojila. To je bil takrat naš drugi osemtisočak, letošnja odprava pa je na seznam osvojenih vrhov, ki so višji kot 8000 m, zapisala še šestega in sedmega. Do baznega tabora pod Broad Peakom so potrebovali devet dni. Bilo je nekaj težav z nosači in tovori, v bazi pa so ugotovili, da so imele ostale odprave teh težav še mnogo več, saj so nekatere potrebovale celo 15 dni.

Delovne organizacije in posamezniki, ki so podprli odpravo: SOZD Iskra Ljubljana, Železarna Jesenice, Iskra Kibernetika Kranj, Iskra Telematika, Iskra Električna orodja Kranj, Elektrotehna Ljubljana, Elektrotehna DO JUNEL TOZD Elzas, Elektrotehna DO SET, Elektrotehna DO JUNEL TOZD ELEX, Elektronabava Ljubljana, Elektroprojekt Ljubljana, Tovarna stikalnih naprav Mari-i bor, Gozdno gospodarstvo Kranj, Marmor Hotavlje, IBI Kranj, Skupščina občine Kranj, Planinska društva Kranj, Domžale, Matica, ZTKO Kranj, Elektro Gorenjska, Elektro Gorenjska TOZD Elektro Žirovnica, Elektro Gorenjska TOZD Elektro Kranj, Ljubljanska banka TBG Kranj, Zavarovalna skupnost Triglav Kranj, Živila Kranj, Gorenjski sejem Kranj, Gostilna Sejem Kranj, Kokra Kranj, Velana Ljubljana, Letališč Ljubljana-Brnik, Gradbinec Kranj, Gorenjska oblačila Kranj, Mladinski servis Kranj, Mesarija Kalan Kranj, ABC Po-murka S kot j a Loka, Induplati Jarše, Kolinska Ljubljana, Droga Portorož, Exoterm Kranj, Alpetour Škofja Loka, KLM -predstavništvo Zagreb, Intereuropa Ljubljana-Brnik, Krka Novo mesto, Motvoz in platno Grosuplje, Titan Kamnik, Slovenijašport Ljubljana, Odeja Škofja Loka, Iskra Zmaj Ljubljana, Gorenjski tisk Kranj, Zlatarna Celje, Srečko Porenta Vir-maše, Primus Sievert AB Švedska, Tehnounion Ljubljana, Al-mira Radovljica, Žito Ljubljana TOZD Triglav Gorenjka Lesce, Elan Begunje, Saša Slavec Tacen, Rašica Gameljne, Izolirka Ljubljana, ZTKO Ljubljana, Skupščina občine Domžale, Meško Zvonko Ormož, Miha Grah Izolacije Tacen, PZS - Komisija za odprave v tuja gorstva, Avtotehna, Postojnska Jama, Rudis Trbovlje, Grafika Ilirska Bi-strica, Papi Šport Italija.

Prvi dan so še urejali bazni tabor, naslednji dan (10. julij) pa so nekateri že šli na hrib. Prišli so do višine 6000 m in se vrnili nazaj. 15. julija sta potem Česen in Grošelj odšla na dvojko (6400 m), Karo in Kozjek pa kar do trojke (7100 m). Naslednji dan je pihal močan veter, tako da sta Karo in Kozjek čakala v šotoru, Česen in Grošelj pa sta se jima popoldne pridružila. 17. julija so vsi štirje odšli naprej, lahko bi govorili o prvem poskusu na vrh. Vendar jih je presenetil globok sneg, tudi aklimatizirani še niso bili najbolje, zato so se obrnili na višini 7550 m, na mestu kjer je odprava pozneje postavila še en šotor (tabor 4). Za njimi so odšli na hrib tudi vsi ostali, toda vreme se je 19. julija povsem pokvarilo, tako da je bilo moštvo spet zbrano skupaj v bazi. Vsak dan so potem nagajali sneg, veter in megla. Proti večeru se je vreme sicer večkrat izboljšalo, zjutraj pa je bilo potem zopet slabo.
Tako je bilo ves teden in je bil celo uspeh na Broad Peaku že vprašljiv. 24. julija so na hrib odšli Grošelj, Karo in Kozjek, za njimi pa Fabjan, Biščak, Lenarčič in Kregar. Karo je zbolel in sestopil, iz trojke sta proti vrhu odšla samo Grošelj in Kozjek, vendar se je zopet ponovila stara zgodba. Snega je bilo še več kot prvikrat, vreme izredno slabo in prišla sta na isto mesto kot prvič ter takoj potem sestopila. Takrat se je odprava odločila, da tja prestavi še en šotor, ker bi ob takih razmerah bilo nemogoče oditi na vrh iz trojke. To sta naslednji dan storila Grošelj in Biščak, 28. julija pa sta kot prva osvojila vrh Broad Peaka. Isti dan so na štirko prišli Andrej in Marija Štremfelj, Jamnik in Fabjan. Iz baze pa je Česen odšel proti dvojki. 29. julija so Andrej in Marija Štremfelj, Jamnik in Fabjan splezali na vrh. Marija je tako postala prva naša alpinistka, ki je osvojila vrh z več kot 8000 m. Česen je ta dan iz dvojke prišel do štirke, od tam pa se je po krajšem počitku odpravil proti vrhu in ga dosegel ob 22. uri. Sredi noči sta naravnost iz baze prišla še Kozjek in Lenarčič, ki sta se proti vrhu odpravila zgodaj zjutraj. Lenarčič se je moral nekje na sredini obrniti in Kozjek je do vrha nadaljeval sam.

NOV VRHUNSKI DOSEŽEK - Jugoslovanska smer v južni steni K2 (8611 m), ki jo je splezal Tomo Česen.

V bazi so se Grošelj, Biščak, Kozjek in Andrej Štremfelj odpravili pod Gašerbrum II. Do baze je dan hoje, od tam pa so odšli na plato (6000 m) pod steno Gašerbruma II. Po krajšem počitku so nadaljevali in vsi štirje stali še na vrhu Gašerbruma II (4. avgusta). Iz baze so potrebovali le 32 ur, Štremfelj in Biščak pa sta od platoja do vrha rabila samo 14 ur, kar je najhitreje doslej. Imeli so srečo z vremenom, saj se je takoj po sestopu zelo pokvarilo.
V istem času je Tomo Česen začel vzpon po južni steni drugega najvišjega vrha na svetu, 8611 m visokega K2. Odločil se je za direktni južni steber, kjer so leta 1983 že poskušali angleški alpinisti (Doug Scott in ostali), vendar jim zaradi slabega vremena ni uspelo priti do grebena, kjer poteka smer prvopristopnikov in velja danes za normalni pristop na K2 (smer Abruzzi). V drugi tretjini stene so težave največje, led ima naklonino od 70 do 75 stopinj, tega dela pa je kakšnih 300 m. Po 18 urah neprekinjenega plezanja je smer končal na Rami, na višini 8000 m. Smer je visoka 2700 m, ocena najtežjih delov ED-, 75°, ostalo pa 50°- 65°. Splošna ocena smeri je TD+ (po UIAA torej V+), imenuje pa se jugoslovanska. Nadaljeval je po Abruzziju proti vrhu, vreme pa se je v izredno kratkem času spremenilo, popolnoma pokvarilo in odločil se je za sestop po Abruzziju. Približno na višini 8100 m se je obrnil in dobesedno pobegnil z gore, ki je bila zatem še dober teden ovita v oblake. Prav v tistem času se je na K2 dogodila tragedija, ko sta se od sedmih alpinistov v dolino vrnila le dva.
Na Broad Peak pa so tedaj poskušali priti še ostali naši. 4. avgusta sta vrh osvojila Karo in Lenarčič, isti dan za njima pa še Jelinčič in Štangelj. Zadnja dva je na povratku ujelo splošno poslabšanje vremena, zgrešila sta pot, bivakirala in naslednji dan komaj našla pot do trojke. Sledil je še en negotov dan do dvojke, kamor so jima prišli naproti Česen, Karo in Lenarčič in potem so skupaj sestopili v bazo. Vse se je srečno končalo, a treba je reči, da bi se kaj lahko tudi povsem obratno.

Naši alpinisti, ki so doslej osvojili vrhove nad 8000 m: 1. Viki Grošelj (Makalu, Manaslu, Broad Peak, Gašerbrum II); Andrej Štremfelj (Gašerbrum I, Everest, Broad Peak, Gašerbrum II); 2. Nejc Zaplotnik (Makalu, Gašerbrum I, Everest); 3. Stane Belak (Makalu, Everest); Bogdan Biščak (Broad Peak, Gašerbrum II); Stipe Božič (Everest, Manaslu); Tomo Česen (Jalung Kang, Broad Peak); Pavle Kozjek (Broad Peak, Gašerbrum II); 4. Janez Ažman (Makalu), Borut Bergant (Jalung Kang), Janez Dovžan (Makalu), Rado Fabjan (Broad Peak), Tomaž Jamnik (Broad Peak), Silvo Karo (Broad Peak), Ive Kotnik (Makalu), Matevž Lenarčič (Broad Peak), Marjan Manfreda (Makalu), Mojmir Štangelj (Broad Peak), Marija Štremfelj (Broad Peak) in Dušan Jelinčič (Broad Peak).

Toda zgodbe še ni konec. Odprava je zapustila bazni tabor 10. avgusta, tam pa sta na prevoz s helikopterjem čakala Fabjan, ki je dobil omrzline, in Jelinčič. Kljub obljubam, da ju bodo prepeljali takoj, sta na helikopter čakala še skoraj dva tedna, tako, da sta prišla v Islamabad še ravno zadnji trenutek.
Kaj še dodati k uspehu slovenskih alpinistov v Karakorumu. Prvič so imeli v načrtu dva osemtisočaka in ju tudi osvojili, čeprav jim vreme še zdaleč ni bilo naklonjeno. Imamo novo smer K2 in da je gora zahtevna pove dejstvo, da je letošnje leto zahtevala 13 žrtev. Mariji Štremfelj je uspelo stopiti na vrh osemtisočaka, s čimer je dokazala, da v tej zvrsti alpinizma v Jugoslaviji sodi čisto na vrh.

T.Č.

Po lastnih željah za skupni interes
Ko ob koncu razmišljam, kje so vzroki za izjemno uspešnost, najprej ugotavljam, da bolj nehomogene odprave doslej še nismo poslali od doma. Velika razlika je bila med člani tako v kvaliteti kot tudi v izkušnjah. Nekateri so se do dneva odhoda le na videz poznali med seboj, domov pa smo se vrnili veliko večji prijatelji, kot pa smo odhajali od doma.
Vzrok temu je bila velika svoboda vsakega posameznika pri izbiranju ciljev in uresničevanju svojih želja. Vsak je v delu, ki ga je opravljal, videl predvsem svoje koristi in želje, ki pa so bile v večini primerov tudi skupni interes. Tako je bilo skoraj vsako delo opravljeno izredno kvalitetno in dosledno. Veliko prednost, morda celo bistveno pred drugimi odpravami, smo imeli zaradi velike izkušenosti. Delali smo tudi v slabem vremenu in prvo lepo popoldne zato lahko dosegli vrh. V času našega bivanja v bazi je na Broad Peaku poskušalo sedem odprav, uspelo je samo nam. Na Gašerbrum je poskušalo osem odprav, vrh pa smo dosegli mi in Pakistanci.
Največji dosežek odprave je prvenstvena smer Toma Česna v južni steni K2, ki jo je opravil v okviru raziskav za akcijo K2 1988. Vzpon je opravil v rekordnem času; predvsem zaradi Tomove izjemne psihične in fizične pripravljenosti ter fantastičnega občutka za orientacijo, ki je pri plezanju ponoči bistvena.
Na drugo mesto bi postavil vzpon v alpskem slogu na Gašerbrum II. Od baze do vrha smo potrebovali le 32 ur, kar je naš daleč najhitrejši osemtisočak in obenem potrdilo, da se meje možnega v Himalaji in Karakorumu bistveno spreminjajo.
Na tretjem mestu je vzpon dvanajsterice na Broad Peak. Na nobenem osemtisočaku nas doslej še ni stalo toliko. Še posebej pomemben pa je vzpon Marije Štemfelj.
Na četrto mesto postavljam dejstvo, da smo z denarnimi sredstvi ravnali izredno preudarno in prvi izračuni kažejo, da smo porabili celo manj denarja, kot pa smo načrtovali.

Vodja odprave VIKI GROŠELJ

ALPINISTIČNE NOVICE

Solo prvenstveni vzpon
Filip Bence, član AO Tržič, je znan po izjemno velikem številu alpinističnih tur na leto, pa tudi po solo vzponih. Tudi letos ni drugače. 21. avgusta je npr. sam preplezal novo smer v Planji (predel desno od SZ stene, desno od smeri AIC). Počmanko, kot jo je imenoval, je ocenil s V-/IV-V, 380 m, 1 h. Potem pa je v S steni Planje ponovil še Spominsko (Grošljevo) smer in Mansardo. To so zgleda prve SP v Planji, za Spominsko pa Filip pravi, da je najtežja, kar jih je doslej plezal sam v kopni skali.

Križevnik, Krofička in Rjavčki vrh
Robi Supin je s tovariši iz Zgornjesavinjske AS letos preplezal štiri nove smeri in za vse posredoval tudi potrebno dokumentacijo (kar je vse večja redkost!).
V predostenju Rjavčkega vrha sta s Sašom Štiglicem 18 maja preplezala Čudežna polja (IV/III, 180 m, 2 h). S Tonetom Pavličem 5. julija Spiralni greben v Rjavčkem vrhu, ki zasluži podobo oceno. 13. julija sta bila z Andrejem Grudnikom v Krofički in preplezala Megleni steber: V+. A1/ IV-V. 200 m 3 h. Zadnja smer pa je nastala avgusta v Križevniku z Avgustom Robnikom. Utrip sta ocenila s IV+/III, 120 m, 1 h.

ZSZ in Mansarda
Silvij Černilogar in Mitja Lo Duco sta 9. avgusta opravila 2 PP smeri ZSZ na Kanin (VT+/VI, 200 m. 4 h). Teden dni za tem pa so Lo Duca, Iztok Horvat in Tina Mihelič prosto ponovili še Mansardo v Planji. Njih ocena: zelo lepa smer, V+/V, varovališča opremljena.

Znova plezal X-
Tadej Slabe (AO Matica) je prejšnji mesec z Barbaro Suša znova obiskal znani nemški plezalni center Altmühltal. Obisk jima je omogočila tržaška športna trgovina Awentura. Toda deževno vreme jima je skoraj v celoti prekrižalo načrte. Plezati je bilo namreč mogoče le nekatere smeri, med »desetkami« le smer Zombi (X-). Ko je znova preplezal to smer, je Slabe dejal: »Desetka pa je le desetka in če je še tako lepa kot Zombi, potovanje ni bilo zaman«

Kranjski vzponi
V drugi polovici avgusta sta Igor Kalan in Petra Vencelj obiskala švicarske gore in Dolomite. Najprej sta se ustavila pod sedmimi stolpi Kirchlispitze s slovito smerjo Amerkord. Toda z vremenom ni bilo sreče. Šele v Selli je bilo nekoliko bolje. 18. avgusta sta ponovila Micheluzzijevo smer z Buhlovo varianto (Kalan PP. VI). Dva dni kasneje sta na enak način zmogla še »Novi Južni steber,« (VII, po nekaterih virih celo VIII) v prvem stolpu. V stebru Tofane di Rozes pa zaradi prevelike gneče (7 navez) in nedoraslosti nekaterih plezalcev s PP ni bilo nič. Zaradi varnosti je nekaj veljala le hitrost plezanja! Toda tudi »klasična« mešana ponovitev (VI+ , AO), morda celo prva naša, nekaj velja.
Tudi ostali člani AO Kranj ne počivajo. Le podatkov nihče ne sporoča. Filip Bertoncelj, Miha Kuhar in Andrej Jaklič so npr. v Vežici preplezali težko smer desno od Akademske, za katero pa ne vedo točnih podatkov. Kalan in Jaklič sta PP Zajedo usmiljenja v Vežici itd.

Retelj sam v Alpah
Split je pomembno hrvaško alpinistično središče, vesti, ki prihajajo iz AO Mosor, pa so sicer redke, toda večinoma zelo zanimive.
Edo Retelj, znan jugoslovanski javnosti iz odprav na Manaslu, je letos poleti med drugim opravil tudi štiri zanimive solo vzpone v Zahodnih Alpah. 16. julija je preplezal SV vesine Les Courtes, pet dni kasneje pa še Avstrijsko smer v S steni te gore. 26. julija je kot prvi hrvaški alpinist zmogel Mrtvaški prt, 3. in 4. avgusta (17 h. bivak pod vrhom) pa še smer bratov Schmid v S steni Matterhorna. V tej steni je imel kar precej težav z novim snegom, še posebno nad višino 3800 m. V Grandes Jorasses pa je imel smolo. Nekje na koncu prve tretjine stene je zlomil oklo ledenega kladiva in nadaljevanje je bilo zato sila problematično (še bolj pa bi bil povratek).

Priznanji v Mountain
Angleška revija Mountain, katere vsebina je zadnji čas spet bolj alpinistična (manj plezalska) ne prinaša prav pogosto vesti o našem alpinizmu, čeprav dobivajo gradiva kot vsa večja uredništva (v pregledu zimske sezone so npr. »pozabili« na Česnovo trilogijo, naštevali pa celo nekatere poskuse in namene!?)
V zadnji, 110. številki, pa je le mogoče zaslediti vsaj dve opombi. Ob ocenjevanju himalajske aktivnosti ugotavljajo, da je - ob vse večjem številu žrtev - nesreč med višinskimi nosači vse manj. Vzrok ni le v dejstvu, da jih vse manj najemajo, temveč tudi v njihovi boljši usposobljenosti. Zaslugo pripisujejo šoli Aleša Kunaverja, ki jo je Jugoslavija postavila v nepalskem Manangu.
Druga vest pa je posredno priznanje naši informacijsko-dokumentacijski dejavnosti. Na tretjem srečanju alpinističnih kronistov, ki je bilo pomladi v Chamonixu - piše v Mountainu, so med drugim ugotovili, da je eno od treh središč, kjer so v svoje delo že vključili računalnik, tudi Ljubljana.

Venera in Smer norosti
Slovenjebistriška naveza Frešer - Knez je obiskala tudi steno Marmolade. 10. avgusta sta vstopila v drugi steber in začela med smerema Barbier in Tohu Wanohu. Nekako ob ob 16. uri se je razdivjala nevihta in obtičala sta na polički pod previsi. Deževalo je vso noč, šele proti jutru je prenehalo. Dovolj, da sta že pred poldnevom iz plezala. Nad gredino sta plezala levo od smeri Ali Baba, toda dvakrat sta se vračala, ker sta naletela na kline. Hotela sta namreč izpeljati povsem svojo smer vse do vrha. To jima je tudi uspelo. Smer, ki vodi prek številnih previsov, deloma pa (najtežji del) po krušljivih počeh, sta imenovala Venera, ocenila sta jo z VIII, (sodita, da je trenutno najtežja v steni) 800 m, 15 h. V soboto. 16. avgusta, pa sta preplezala še steno Vršaca, med smerema Mladost in Centralno. Vstopila sta iz votline in plezala naravnost navzgor na veliko lusko, višje pa po črnih plateh do roba stene. V steni sta pustil tri kline in zanko, enkrat sta tudi zavrtala. Ponavljalcem pa priporočata vsa pet profilnih klinov, jeseničane in komplet metuljev. Smer norosti sta ocenila z VIII, 450 m, 11 h.

  01.09.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.