Delo, Šport: ... Slabe prepričljivo prvi na pokalni tekmi v Bolu na Braču

Izjemno izenačen boj za naslednja mesta pod vrhom - Pri dekletih je v finalu Oblakova za 1 cm premagala Štremfljevo - Veliko gledalcev

ZMAGOVALEC - Tadej Slabe v kombinaciji oprimkov pod previsom.
(Foto: Aleš Fevžer)

PLEZANJE NAD PLAŽO - Slikovito okolje stene pri Bolu na Braču.
(Foto: Aleš Fevžer)

BOL - Naši najboljši športni plezalci so se udeležili tekme za jugoslovanski pokal, ki so jo v Bolu na Braču organizirali Agencija ITU iz Ljubljane, domači Zlati rt in AO Mengeš. Svoje znanje so preizkusili na 12-metrski umetni steni, ki so jo prizadevni organizatorji postavili tik ob morju na plaži pod hotelom Borak.
V petkovih kvalifikacijah so tako fantje kot dekleta plezali isto smer z oceno VIII -. Finalni smeri sta imeli oceno VII za dekleta in IX - za fante. Zapletene kombinacije umetnih oprimkov je postavil Srečo Rehberger, tekmovalci pa so seveda plezali na pogled. V finalu je bila pri dekletih Marija Štremfelj prva favoritinja, saj je v kvalifikacijah za več kot 3 m prehitela Slavico Stojakovič in ostale. Zmagoslavje ji je preprečilo odlično plezanje Mojce Oblak, šele pete v kvalifikacijah. Odločitev je bila tesna. Oblakova je zmagala le za 1 cm.
Še bolj napeto je bilo pri fantih, kjer so v kvalifikacijah Lukič, Grilc, Guček in Slabe splezali do vrha, pa tudi ostalih šest finalistov je doseglo več kot 11 metrov, zato so organizatorji na čelu z Metodom Škarjo, finalno smer povišali na 13,5 m.
Prvi od četverice favoritov je štartal Tadej Slabe. Suvereno je preplezal najtežji previsni del, nato pa je malo kasneje izpustil oprimek in končal dva metra pod vrhom. Ostali trije so naredili napake pri izstopu iz previsa, skoraj na istem mestu, tako da so sodniki odločili o vrstnem redu šele po natančnih meritvah in ogledu video posnetkov. Drugo mesto je pripadlo Viliju Gučku, ki je oprimek že držal, a nato izpustil, medtem ko sta višino oprimka s skokom dosegla Uroš Grilc in Nejc Zaplotnik, Marko Lukič pa je zaostal le za 1 mm.
Odlična tekma je na plažo privabila številne tuje turiste, ki preživljajo zadnji teden počitnic na naših otokih. Uživali so v zares vrhunskem plezanju, kar je dokaz, da zadnji uspehi Slabeta, Lukiča in ostalih v svetovnem pokalu niso bili naključni.
Rezultati: finale-ženske: 1. Oblak (Vrh.) 10.930 m, 2. Štremfelj (Kr.) 10.920, 3. Lukančič (Trbovlje) 10.810, 4.Tomšič (Lj. Matica) 10.360, 5. Stojakovič (Velebit Zg) 10.085; moški: 1. Slabe (Lj. Matica) 11.460, 2. Guček (Trbovlje) 9.655, 3. Zaplotnik (Kr.) in Grilc (Črnuče) po 9.655,5. Lukič (Kozjak, Mb) 9.654.

ALEŠ FEVŽER

Nad Vršičem
Nad Vršičem, ki je sicer že videl boljše »alpinistične čase«, je še vedno mogoče najti kaj zanimivega. Domžalčani npr. poročajo kar o dveh novih smereh in eni varianti. Dušan in Tatjana Cerar ter Tomo Virk so 27. avgusta preplezali Smer treh šodrovcev (VI/V-VI, 250 m) v Kraju sten, desno od smeri Marka Skorenjška. Cerar in Virk sta 20. septembra potem preplezala vsaj nekakakšno »varianto« (VI+V+, 250 m; nista mogla povsem razčistiti, ker sta levo od smeri njunega vzpona videla klin), med smerema Čez plati in Zahodnim stebrom v isti steni. Vmes, 16. septembra, pa sta se podala na drugo stran Vršiča in v travnatem kupu pod Zahodnim razom Male Mojstrovke preplezala Biljard: V+/IV-V, 200 m.

Naši vse boljši na tekmah za SP
Slabe 8., Lukič 14. v Velikem Trnovem v Bolgariji - Najuspešnejši spet Francozi in Sovjeti
LJUBLJANA - Pred dvema letoma, pa tudi še lani, si tudi največji optimisti niso znali predstavljati dosežkov današnjega (športnega) plezanja. Kdo bi verjel, da bo že letos (in tako dobro!) speljana serija tekmovanj razporejenih skozi vse leto, ki veljajo za jugoslovanski pokal? Kaj je to »Master«, smo lahko kaj več prebrali šele lani - konec tedna pa bo v Kranju že tudi »YU Rock Master«.
Tudi vključitev naših v tekmovanje za svetovni pokal, kljub izrednim finančnim problemom, že kaže rezultate: na zadnji tekmi sta se oba naša plezalca uvrstila med prvih petnajst. Prihodnje leto pa bo predvidoma pri nas (v Domžalah) že prva tekma za ta pokal ...
Na tekmovanje za svetovni pokal v bolgarskem mestu Veliko Trnovo sta lahko odpotovala le član AO Kozjak iz Maribora Marko Lukič (sodelavec K2 Šport iz Gorice) in član AO Ljubljana - Matica Tadej Slabe (tržaška Awentura in Javor). Pa tudi onadva nista mogla plačati vseh stroškov (bivanje 50 USD na dan itd.), tako da sta se včasih znašla v kaj neljubem položaju. Toda konec dober, vse dobro! Obljubila sta, da bosta na svetovni pokal v Domžalah povabila dva bolgarska tekmovalca.
Tekmovanje je bilo od 21. do 24. septembra v romantičnem okolju, vreme je bilo odlično, organizatorjev nekajkrat več kot tekmovalcev, tako da je vse potekalo kot je treba ...
Prvi dan so bile hitrostne preizkušnje, za katere pa rezultatov žal še nimamo (še vedno prevladujejo sovjetski tekmovalci.) Potem so bile na vrsti kvalifikacije. Vso smer je preplezalo kar 17 tekmovalcev, med njimi tudi Marko Lukič. Slabe je imel malo smole, toda - na koncu je vendarle pristal na 19. mestu, kar je še vedno zadostovalo za polfinale (20 udeležencev). V polfinalu pa sta imela potem naša dva slabi številki: Slabe je začel kot 18., Lukič pa celo zadnji, šele malo pred 18. uro zvečer. Pa sta bila njuna rezultata vseeno zelo dobra. Slabe je prišel čisto pod vrh 17 m visoke smeri in se uvrstil v finale (10 plezalcev in 6 plezalk) z devetim rezultatom, Lukič pa je pristal na 14. mestu. Nedeljski finale je bil nadvse zanimiv, kar je obetala že sama smer; bila je kar »precej« previsna. Prek polovice so prišli le trije in zmagovalec Dedier Raboutov je edini prijel zaključni venec. Na drugo mesto se je uvrstil sovjetski plezalec Salavat Rakhmetov, tretji pa je bil Francoz Jacky Godofe. Med tistimi, ki so prišli nekako do sredine smeri je bil tudi Tadej in zasedel odlično osmo mesto; od četrto uvrščenega ga je delilo vsega 40 centimetrov! Pri ženskah pa je odločil šele superfinale, saj so kar štiri preplezale finalno smer. Zmagala je Američanka Robyn Erbesfield pred Lorinne Labrune in Anne Raybaud (obe Francija) ter Italijanko Luiso Jovane.
V svetovnem pokalu je sedaj na vrsti tekmovanje na Jalti ob Črnem morju (ZSSR). Toda naših na njem tudi letos ne bo, ker niso zbrali dovolj denarja. Upajmo, da bodo to zmogli vsaj za zaključno tekmo, ki bo v Lyonu, kamor pa bi radi s popolno reprezentanco. Vedo namreč, da bi z nekaj več nastopi (ob uvrstitvah, ki so jih zmožni), potem kakšnega prav gotovo povabili tudi na »spektakel« v Torino. Tako pa bomo ekshibicije najboljših lahko v idealnem primeru (če se bo zganila tudi naša TV, vsaj s kakšnim povzetkom!?), opazovali le od daleč.

FRANCI SAVENC

Vabijo v alpinistično šolo
Alpinistični odsek PD Šmarna gora vabi na AŠ, ki se začne v četrtek 5. t. m., ob 16. uri pod Šmarnogorskim Turncem. Kdor bi zanjo izvedel prepozno ali ne bi mogel priti na prvo vajo, se lahko oglasi med odsekovnimi sestanki, ki jih imajo vsak četrtek (od 19. ure dalje) v društvenih prostorih nasproti gostilne Kovač v Vikrčah. Vodja šole je Matjaž Jamnik.
V sredo 11. oktobra se bo v Mariboru začela alpinistična šola AO Kozjak, ki jo bosta vodila Zdravko Marin in Boris Kokol. Začetek bo ob 19. uri v društvenih prostorih na Orožnovi 2, kjer bodo tudi predavanja.

Jadralno padalstvo v AO SPDT
Ideja je začela zoreti že letos poleti, potem, ko so se fantje s Proseka in Opčin udeležili tečaja jadranja s padalom v Bovcu. V petek 15. preteklega meseca je o tej (novi) aktivnosti na sestanku AO Slovenskega planinskega društva Trst predaval Peter Regent. In - če je šlo vse, kot so računali - sedaj že teče tudi pripravljalni tečaj za nove navdušence.

V Steni Srp in Serenada
Franček Knez in Milan Romih sta 26. julija 1980 v Osrednjem stebru Stene preplezala novo smer in jo poimenovala Srp. Ponavljal pa je izgleda ni nihče, vse do - 25. t. m. Tega dne sta jo namreč preplezala Robi Držan in Dare Juhant. Njuna ocena: V+, A1/III-IV, 9 R, 3,30 h (z Gorenjskega turnca). Potrebni so metulji (do št. 3), dva »profilca« in trije jeseničani.
Zapisati velja še (da če smer zamika še koga), da je začetek smeri identičen tistemu za Čopov steber, le da začenja že pred razom, v kotu, po izraziti poči, ki preide v kamin. Dalje do polic in po njih desno v grapo, raztežaj po njej, potem pa po levem boku stebra do stika s »Čopom«. Tu se od te smeri dokončno odcepi: raztežaj levo do votline in po travnati polici do poči pod previsom. Čezenj, na polico, potem pa po zajedi in sistemu kaminov do Skalaške smeri. Menda je smer vsaj tako lepa kot Čopov steber!
Serenado (prav tako v S steni Triglava) pa sta prva plezala Cveto Jagodic in Pavle Kozjek, in sicer 25. septembra lani. Le dva dni pred prvo obletnico pa sta jo prva ponovila Aleksandar Aničin in Tomo Sbrizaj. Smer, ki je pravzaprav nekakšna »izravnava« smeri bratov Uršičev, v zahodnem delu stene, v plateh levo od Tržaške, na katero se tudi priključi, sta ponavljalca ocenila z »do VI+« (prva plezalca VII-/VI, 500 m, 8 h), plezala sta jo nekaj več kot osem ur in na izstopu po vsem sodeč napravila še izstopno varianto (50 m).

FRANCI SAVENC

Vaše planine: Mustagh Ata, 7546 m
Doslej smo poznali vzpon zakoncev Brakus na eno najbolj znanih kitajskih gora Mustag Ato, samo iz skopega tehničnega poročila (v Alpinističnih novicah). V zadnji številki (7-8/89) revije Planinske zveze Hrvatske Naše planine, pa je mogoče prebrati članek Barbare Lapenna - Brakus, ki lepo popisuje pettedensko popotovanje skupine 18 planincev, ki jih je (za zahodnonemško agencijo Hauser) vodil njen mož Bogdan Brakus. Vzpon tehnično sicer ni zahteven (z njega so tudi smučali), izstopa pa po višini, saj meri kar 7546 m.

Jungfrau - severna stena
V njej sta 5. avgusta plezala Bojan Pograjc (AO Železničar) in Janez Levec (AO Logatec). Ponovila sta 900 metrov visoko Guggijevo smer, ki spada med lepe klasične ledne smeri in je ocenjena IV-V, 70°/45°-50°.

Pred zimsko sezono
Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije je imela letos poleti več regijskih posvetov o gospodarski problematiki PD, predvsem o upravljanju s planinskimi postojankami. In v zapisniku sestanka s PD MDO Savinjska in dela Ljubljanskega MDO lahko preberemo nič kaj razveseljivo konstatacijo: »Predstavniki PD Celje in Kamnik so opozorili, da bodo glede na slabe izkušnje iz letošnje zime prisiljeni zapreti zimske sobe.«
Spomnimo se: zadnja zima je bila nenavadna, mila, z malo snega in v gorah je kar mrgolelo obiskovalcev. Prihajali so tudi taki, ki popreje pozimi še nikdar niso bili v gorah, ki niso vedeli, kaj planincem pomeni zimska soba in kakšni napori so potrebni za njih vzdrževanje ter kako težko je nanositi drva, da bi se prezebel planinec v primeru potrebe lahko za silo ogrel. Posledice povečanega obiska so bile uničena oprema, pokurjena vsa drva že davno pred koncem sezone in sobe spremenjene v svinjake, kot so se premnogi (dobesedno!) izražali, potem ko so s studom zaprli vrata (kjer so jih še lahko) in raje odšli nazaj na prosto, pa čeprav na mraz in veter.
Seveda se ne moremo strinjati, naj bodo v bodoče zimske sobe zaprte, saj bi to pomenilo velik korak nazaj in hud udarec razvoju naše aktivnosti. Sicer pa - stalno imamo na jeziku: ljudi je treba navaditi, da v gore ne bi hodili le v »visoki sezoni« in vedno v isti konec. In ne navsezadnje - zakaj naj bi zimske sobe potem obvezno sploh gradili v vsaki novi ali obnovljeni postojanki!? Potrebna pa bo vsestranska (pre)vzgoja ali kadar ne bo šlo drugače, tudi kazen. Zato: opominjajmo in dajajmo vzgled, če ne pomaga, pa velja take - v dobrobit nas vseh - tudi neznaniti! In vsak naj bo dolžan javiti kakršnokoli poškodbo, na obveščevalni točki ali postaji Milice, sicer bo zanjo odgovarjal.
Tudi udobje v sobah se seveda lahko zmanjša, oprema pa zamenja s kar najbolj »neuničljivo«. Peči lahko brez večjih problemov izginejo iz vseh zimskih sob, saj so že dolgo časa realno povsem dosegljivi bencinski ali plinski kuhalniki. Tudi odeje - tam kjer so jih še puščali - velja raje shraniti v omare, saj tako niso dolgo ostale suhe ... Da se bomo le lahko - kadarkoli - zatekli med štiri trdne stene in imeli streho nad glavo!

FRANCI SAVENC