Delo, Šport: ... Novi desetki Tadeja Slabeta
Letos je preplezal kar šest novih smeri z oceno 8b in več — Še nobena ponovljena
LJUBLJANA - Tadej Slabe (AO Matica, Avventura, Ferrino, Boreal) je v teh tednih kljub mrtvi sezoni splezal še dve novi desetki. Prva je v jami oz. spodmolu v Črnotičah, kjer je poleti že splezal najprevisnejšo smer pri nas, Gnojno bulo (8b/b+). Nova se imenuje Gangrena in tudi poteka po stropu spodmola. Dolga je kakih 15 metrov, težka pa 8b. Za opremljanje in plezanje je steno obiskal samo dvakrat. Druga smer je Marjetica v Mišji peči. Ocenil jo je 8b/b- in je manj previsna kot prva, dolga pa prav toliko.
Letos je Tadej Slabe torej preplezal kar šest novih smeri z oceno 8b in več. To so še Missing Link v Mišji peči (8b/b+), Gnojna bula, LIV (8b) v Postojni za hribom Jelovica na vznožju Javornikov in Za staro kolo in majhnega psa v Mišji peči, ki jo je ocenil 8c+, kar je po njegovo med XI - in XI. Zadnja je ena od štirih ali petih najtežjih smeri na svetu. Najtežja je verjetno Gulichova Action Directe (XI) v Waldkopfu v Frankenjuri, doslej jo je ponovil Ben Moon, potem pa sledijo Hubble (8c+) v Peak Districtu v Veliki Britaniji, ki jo je splezal Ben Moon in Triboutova Just do it (8c+) v Monkey Faceu v Smith Rocku, ki jo je splezal letos. Peta bi utegnila biti Wall Street, ki jo je Gülich ocenil XI-, sedaj pa se pojavlja ocena 8c, kar jo verjetno izloči iz najožjega izbora.
V enem letu preplezati šest novih smeri z oceno 8b in več, od katerih ni bila še nobena ponovljena, je očitno poseben športni dosežek. To je ravno med polovico in tretjino vseh takih smeri v slovenskih stenah. Teh je petnajst. Najtežje za Starim kolesom in majhnim psom so Slabetov Povodni mož v Vipavski beli, Rehbergerjev Boj za užitek v Bohinjski Beli in najnovejša Mejovškova smer v Kotečniku, Butnskala. Vse tri so ocenjene 8b+. Potem je pet že omenjenih Slabetovih smeri, sledijo pa še Zdravljica v Bohinjski Beli, Masaker v Kotečniku, Kaj ti je deklica in Chiquita v Mišji peči (njuni oceni se še nista ustalili), Hči naslade v Vipavski Beli in Palačinka v Retovju, ki naj bi bile vse 8b.
Tadej Slabe še načrtuje in opremlja nove smeri, med katerimi bo kakšna zaslužila tudi oceno 8c ali več. Z Barbaro Sušo pa v PILu vsak mesec objavita nadaljevanko o športnem plezanju. To bo po njegovih besedah naš prvi pregled športnega plezanja, ki bo to panogo predstavil kot užitek in šport.
ALEŠ BJELČEVIČ
Veličastna predstava najboljših plezalcev
V Nürnbergu je na svetovnem plezalnem pokalu Aljoša Grom osvojil prve točke - Nemca navdušila
NÜRNBERG - Več kot šestrisoč gledalcev je pozdravilo atraktivno predstavo najboljših plezalcev sveta. Navdušenje, ki se je stopnjevalo do moškega superfinala, je doseglo vrhunec, ko sta se za prvo mesto pomerila domačina Glowacz in Kostermeier.
V obeh kategorijah je tokrat o zmagi odločalo obvladanje plezanja v počeh, kar sta s pridom izkoristili najboljši Američanki.
Med 50. ženskami in 68 moškimi iz 18. držav se je na nürnberški umetni steni pomerilo tudi pet naših reprezentantov. Metka Lukančič, Nevenka Osredkar, Tadej Slabe in Matej Mejavšek, so po besedah selektorja Leskoška dosegli pričakovane rezultate. Na žalost se nihče od njih ni uvrstil v polfinale. Četrfinalna smer je popolnoma ustrezala le našemu najmlajšemu predstavniku - Aljoši Gromu, saj jo je splezal do vrha, težak detajl, ki je v polfinalu izločil kar nekaj znanih imen, pa je bil tudi za Groma prezahteven. Prve točke na tekmi za svetovni pokal, prav gotovo predstavljajo lepo prelomnico v njegovi plezalni karieri.
Za nagradni sklad v vrednosti skoraj 40.000 DEM, se je v finalu pomerilo 8 moških in 6 žensk. Tokrat z manjkajočimi velikimi imeni, kot so Legrand, Kam in Hyrajama (vsi so izpadli v polfinalu). Najboljša Nemca sta z odličnim nastopom navdušila domače občinstvo.
Štiri najboljše plezalke sveta so bile ponovno nenadkriljive. Poč v zadnji, štirimetrski strehi pa ni delala preglavic le Hillari in Erbesfieldovi. Obe sta dosegli vrh, ker pa je Hillova uspela zadnji komplet z roba strehe, ne z v ta namen določenega oprimka, je zmaga pripadla Erbesfieldovi.
Rezultati: ženske: 1. Erbesfield (ZDA), 2. Hill (ZDA), 3. Patissier (Fra), 4. Good (Švi), 5. Rayband (Fra)... 36.-39. Lukančič, 43. Osredkar (obe SLO).
Moški: 1. Köstermeier (Nem), 2. Glowacz (Nem), 3. Tribout (Fra), 4. Petit (Fra), 5. Chevierux (Švi),... 28.-31. Grom, 39.-41. Slabe, 57.-60. Mejavšek (vsi SLO).
NUŠA ROMIH
Izpopolnjevalni seminar za alpinistične inštruktorje
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri KA PZS organizira izpopolnjevalni seminar za alpinistične inštruktorje. Ta bo v soboto 14. t. m. ob 9. uri na Mengeški koči, zaključek pa bo ob 18. uri.
(A. B.)
Planinska razstava
V četrtek, 5. t. m. bo ob 18. uri v Oranžeriji v Mengšu, ob poti na Mengeško kočo pod hribom za osnovno šolo, otvoritev razstave fotografij znanega planinskega fotografa Jake Čopa. Razstava bo odprta od 5. do 11. novembra 1992.
(A. B.)
Preplezala EI Capitana
Iz ZDA sta se oglasila Miranda Ortar in Simon Čopi, ki sta na trimesečno turnejo po tamkajšnjih plezalnih centrih odpotovala v začetku septembra.
Najprej sta obiskala narodni park Yosemiti, kjer sta se nekaj dni privajala plezanju v pečeh. 23. septembra sta pritrdila tri raztežaje fiksnih vrvi v smeri Zodiak v tisočmetrski granitni steni El Capitan, a ko sta čez dva dni vstopila zares, sta imela ves čas plezanja probleme s transportno vrečo. Ker se jima je strgala, sta morala sestopiti iz stene. Po začetnem razočaranju sta 27. septembra poskusila znova, tokrat v smeri East Buttres in jo v enem dnevu tudi uspešno preplezala.
29. septembra sta obiskala plezalno področje Tolumne Meadows. Miranda je na pogled ponovila smer Shipopi (VII+, VIII), na enak način tudi Fifteen Second to Fame (VII+) in Big Time (VIII-). Na pogled je plezal tudi Simon in uspel v smeri Shady Rest (VIII+).
Po vrnitvi v yosemitsko dolino pa sta ponovno poskusila v El Capitanu in v treh dneh ponovila eno najbolj plezanih in znanih smeri v njegovi steni - Nos - Traffic Jam.
(N. R.)
Zanimiv seznani vzponov
Eno izmed presenečenj prve letošnje tekme za pokal Slovenije je prav gotovo Jure Golob, član AO Rašica, ki je s sedmim mestom, (če ne bi naredil prestopa, bi bila uvrstitev verjetno še boljša) postal močna konkurenca najboljšim slovenskim plezalcem. Ta plezalec in alpinist je doslej skromno skrival svoje dosežke, zato bo seznam vzponov, ki jih je opravil v tem letu, zanimiv.
Omeniti kaže, zimski vzpon po Herletovi smeri v Ojstrici (V, A1, 450 m, 16 ur). Aprila je obiskal francoski plezalni center Verdon in tam ponovil nekaj daljših smeri. Na pogled je preplezal Le pilier des ecureuils (TD+, 6b+), Dingomaniaque (TD+, 6c+), Monsieur Placard (7a), z rdečo piko pa smer Demon (ED 7a+). Med številnimi smermi, ki jih je ponovil v naših plezalnih centrih, kaže izpostaviti le najtežje: Brdavs v Verdu (8a+), Sonce v očeh (8a+) v Mišji peči, Quernica (8a) v Kotečniku, Sunra (IX+) v Vipavski Beli, Pokraculja (8a) v Verdu. Zanimiv je tudi vzpon po Smeri treh svedrovcev v Štruci (VIII+), pa obisk francoskih Alp, kjer je do 6c plezal na pogled v Aiguille du midi.
(N. R.)
Zvišane takse za Everest
Julija letos so nepalske oblasti zvišale pristojbine za Everest. Njegova cena bo od 1. septembra 1993 50.000 dolarjev za petčlansko ekipo in dodatnih 10.000 za šestega in sedmega člana. Več kot sedem v ekipi pa jih od takrat na Everest ne bo smelo. Obenem pa sme v vsaki sezoni v vsaki smeri biti le ena odprava. Spomladi 1992 je bilo pod in na Everestu sedemnajst odprav, trinajst iz Nepala z 268 člani, od tega devet odprav z več kot deset člani. Največja je bila devetnajstčlanska britanska, ki se k sreči ni drenjala po normalni poti, pač pa so to počeli Novozelandci. Na Everest vrh jih je hotelo štirinajst naenkrat, ki so zato pod vrhom čakali tudi po devetdeset minut. Razlog za podražitev je torej v razbremenitvi področja okoli Everesta. Umevno pa je, da bodo ta kratko potegnili predvsem resnejši, manj petični alpinisti. Poleg tega pa bo morala vsaka odprava svoje odpadke odpeljati domov, sicer jim oblast ne bo vrnila pred odpravo vplačanega depozita.
Od 1. 1993 pa bodo oblasti dovolile pristopati na vse nepalske vrhove tudi v poletnih mesecih, torej junija, julija in avgusta.
(A. B.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Zimske smeri v Jorassesih
Po vzponu Slavca Svetičiča v Grandes Jorasses sta bila v tej steni še dva dobra solo prvenstvena vzpona. Pozimi je med 29. decembrom in 6. januarjem Marc Batard v devetih dneh preplezal novo smer med Cassinovo in Boivonovo smerjo. Smer L'enfant et la Colombe je naravna in sledi počem in zajedam, 250 metrov pod vrhom pa se previsnim stenam umakne v Cassinovo. Smer spada v isti razred kakor Boivinova ali Gabarroujeva v isti steni in je poleti zaradi zapadnega kamenja verjetno nepreplezljiva.
Drug vzpon je naredil Jean-Cristophe Lafaile v desnem delu Crozovega stebra. Neuspešno je začel marca, 23. aprila pa je ponovno vstopil in vzpon zaključil 26. aprila. Smer se imenuje Le Chemin des Etoiles.
(A. B.)
Makedonci v jubilejni odpravi na Everest
Južna stena Solunske glave (2540 m, to je gora v ostenju, katere je pokojni Uroš Župančič opravil prvi alpinistični vzpon na področju Makedonije), visoka 700 do 800 m, je letos doživela šele prvi obisk. Navezi Jovčeski - Todorovski in Belakaposki - Ciriviri sta v njej opravila dva lepa prvenstva vzpona. Prostora pa je še dovolj, pravijo, in prihodnje poletje vabijo v goste.
Tudi prvo plezalsko tekmovanje so že pripravili. Bilo je od 2. do 4. oktobra letos v njihovem znanem plezališču Matka, na naravni steni. 18,55 m visoko smer, ko so jo ocenili s VII, so kar štirje (Ljuben Mitkovski, Mihajlo Moteski, Lazo Lazarevski in Vladimir Trpčevski) izmed desetih finalistov preplezali v celoti. V nedeljo pa je prehudo deževalo, da bi se izkazalo še, kdo je najboljši.
Samostojno Himalajsko odpravo Daulagiri '93 so zaradi finančnih težav morali odpovedati, toda člani njihovega Alpinističnega kluba »Dimitar Ilievski« (poimenovana po edinem Makedoncu, ki se je že povzpel na Everest; žal se je med sestopom smrtno ponesrečil), ki že od 1989 uspešno deluje med izseljenci v Avstraliji, so se uspešno vključili v priprave na odpravo, ki bo ob 40-letnici prvega pristopa skušala ponoviti dejanje Hilaryja in Tenzinga. Predsednik organizacijskega odbora odprave je slavni Lord Hund, Taši Tenzing, vnuk sedaj že pokojnega Norgaja, bo vodja, njegov namestnik pa Makedonec Trajče Aleksov (28), po rodu iz Štipa, alpinistični inštruktor, udeleženec makedonske odprave Manaslu '86, uspešen na plezalskem prvenstvu Paklenica '87...
FRANCI SAVENC
Knjiga Darka Berljaka
Hrvaška planinska javnost že z veliko nestrpnostjo pričakuje knjigo znanega alpinista, vodje odprav in vse-stranega organizatorja Darka Berljaka, mi pa smo za skorajšnji izid izvedeli šele iz (pred)ocene urednika Hrvatskega planinara.
Kot lektor - piše dr. Željko Poljak — sem imel to srečo, da sem lahko prvi prebral to delo še kot rokopis ... Potem, ko je prvi led prebijal Stipe Božič s svojo knjigo, se sedaj kot pravi blesk pojavlja Berljakov potopis po Himalaji in okoli nje, po Nepalu in Tibetu ... O njegovih osmih velikih popotovanjih v ta daljni svet. In mi tisto, ker so nekateri pričakovali, čtivo kot ekspedicijsko poročilo. Ne, Berljak je daljne dežele resnično proučeval, pogledal je v tamkajšnje ljudi, sklenil prenekatero prijateljstvo ... zato skozi njega spoznavamo tudi deželo, ne le odprave, ki jih je vodil. »Dodiri neba« se berejo kot vznemirljiva beletristika. To je knjiga za tiste, ki so že bili tam in se morajo vedno znova vračati, za tiste, ki bodo tja šele odšli in jih čaka enaka usoda, pa tudi za vse tiste, ki niso še bili tam in tja tudi nikoli ne bodo mogli.
Knjiga »Dodiri neba« bo imela 300 strani formata 20 cm x 14 cm, barvno naslovnico, 40 barvnih fotografij, 42 čmobelih, 3 geografske skice... V prednaročilu (do 15. decembra) stane brez poštnine 2400 HRD, kako jih od nas nakazati založniku (Hrvatski planinarski savez) pa žal še ni povsem jasno.
FRANCI SAVENC
10. številka Planinskega vestnika
Za prav nenavadno naslovnico se skriva oktobrska, 10. številka Planinskega vestnika, glasila Planinske zveze Slovenije in osrednjega glasila slovenskih planincev: iz razpoke v večnem ledu južnoameriških Andov je avtor fotografiral svojega plezalskega kolega v rojstvu novega dne, o tem plezanju pa je za revijo napisal tudi zanimiv prispevek. Sicer pa oktobrska številka predstavlja nekatera najpomembnejša pozno-poletna in zgodnje-jesenska planinska dogajanja pri nas in v tujini, večinoma reportažno in berljivo popisana: kako so na Kredarici pod Triglavom blagoslovili kapelo, ob kateri se je ta dan zbralo toliko gornikov, kot jih doslej še ni bilo nikoli pod Triglavom, kako smo tudi Slovenci začeli gojiti družinsko planinarjenje, kako so številni mladi organizirano preživljali gorske delovne počitnice, kakšni so načrti slovenske himalajske odprave, ki se je lotila svojega trinajstega, predzadnjega osemtisočaka, Anapurne, s kakšnimi ambicijami je odšla na pot iz italijanskega Tržiča (Monfalcone) v Himalajo znanstveno alpinistična odprava, v kateri so tudi slovenski gorniki, komu naj bi v Solčavi ob bližnjem okroglem jubileju postavili spomenik, kakšna je statistika gorskih nesreč pri nas od konca druge svetovne vojne do zdaj, kako se soplezalec pokojnega Uroša Zupančiča spominja svojega svetlega vzornika, kakšen bo letošnji množični pohod od Litije do Čateža in kako so z balonom leteli nad Everestom, kako se je na francoskem Vetrniku pred dobrimi 650 leti rodilo planinstvo in kako prijazni so bili letos oskrbniki na Planini pri Jezeru. Poleg tega Erna Meško predstavlja nekatere mladostne spomine iz kamrice svojega srca. Viki Grošelj pa napoveduje izid svoje pete planinske knjige »Bela obzorja« Dovolj lepega planinskega branja torej!
Umik naše odprave z Anapurne
Naskok ni uspel niti po švicarski smeri — Večina že v Katmanduju
LJUBLJANA - Slovenska alpinistična himalajska odprava na Anapurno (8.091 m) sporoča, da je opustila tudi zadnji načrt za pristop na vrh.
Ko niso mogli uresničiti namere, da bi se prek južne stene prebili v zgornji del Angleške smeri, so naši alpinisti poskušali po desni strani stene. Do vznožja stene sta od 23. do 25. oktobra prodrla Stipe Božič in Viki Grošelj, nato pa sta Iztok Tomazin in Viki Grošelj nameravala po Švicarski smeri v alpskem stilu splezati na Vzhodni greben in po njem na vrh Anapurne. Toda na višini 6.000 m je spet zapadlo več kot meter snega, ki je slovenskim alpinistom preprečil, da bi osvojili vrh.
Večina članov odprave je že prišla v Katmandu, drugi pa so še na poti. Vrnitev odprave v Ljubljano je pričakovati konec tega tedna.
(4/11-92)
Po Anapurni vendarle uspeh v Himalaji
Andrej Štremfelj in Marko Prezelj na še neosvojenem vrhu Menlungtse
LJUBLJANA - Le dan po novici o umiku slovenske odprave z Anapurne je prišla iz Tibeta razveseljivejša: člana slovenske mini odprave Andrej Štremfelj in Marko Prezelj sta se po jugovzhodni steni, visoki 2000 m, povzpela na še neosvojeni Menlungtse (7.181 m).
Naša alpinista sta plezala na čisto alpski način. Vstopila sta 22. oktobra in dosegla edino primerno mesto za bivak na višini 6.150 m. Nadaljevala sta naslednji dan in ob 18.30 dosegla vrh. 14. oktobra sta ob 2. uri zjutraj sestopila do bivaka, še istega dne pa dosegla vznožje stene. Sestopala sta po smeri vzpona prosto, le osemkrat po 90 m sta se spuščala ob vrvi.
Vzpon Andreja Štremflja in Marka Prezlja bo nedvomno odmeval v svetovnih alpinističnih krogih, saj je po razpoložljivih podatkih letos najpomembnejši v Himalaji. (5/11-92)
Jamarska in alpinistična razstava
TRST, 2. novembra - V Trstu je razstava o jamarstvu in alpinistični dejavnosti pod naslovom »-1000 +8000«. Na velesejemskem paviljonu se predstavljajo planinske in jamarske organizacije, društva in sekcije z obeh strani meje. Trst ima že staro tradicijo v planinstvu, alpinizmu in tudi v jamarstvu. Na razstavi so prikazane alpinistične in jamarske dejavnosti od začetka do danes. Še zlasti je zanimiva oprema za plezanje v najbolj zahtevnih stenah in breznih. Prikazana so tudi raziskovanja v Škocjanskih jamah. Na slovenski strani Kanina so tržaški jamarji raziskali kar dve brezni, ki sta globlja od 1000 metrov. V enem so se spustili celo do globine 1270 metrov. Pri Bazovici pa so odkrili lani jamo, ki so jo do sedaj raziskali 4 5 km v dolžino in 340 m v globino.
(O. K. S.)
Isabelle Patissier in Francois Lengrad
Druga letošnja tekma za svetovni pokal v športnem plezanju je bila v mestu Kobe na Japonskem. Med 27 plezalkami je zmagala Isabelle Patissier, ki z drugouvrščeno Erbesfieldovo vodi v skupni razvrstitvi pokala, 57 plezalcev pa je ponovno premagal Francois Legrand, svetovni prvak in lanskoletni zmagovalec svetovnega pokala.
Rezultati ženske — 1. Patissier (FRA), 2. Erbesfield (ZDA ) in Hill (ZDA), 4. Ravbaud (FRA), 5. Ibanez (ŠPA, 6. Richar (FRA), 7. G. Marcisz (POL), 8. Ohoiwa (JAP), 9. Brard (FRA), 10. Butler (VB).
Moški - 1. Legrand (FRA), 2. Kara (ZDA), 3. Arocena (ŠPA), 4. Hirayama (JAP), 5. Glowacz (NEM) in Finne (BEL), 7. Vickers (VB), 8. Albrand (FRA), 9. Tribout (FRA), 10. Chevieux (SVI).
(N. R.)
Državno prvenstvo v Radovljici
Prireditelj drugega državnega prvenstva v športnem plezanju za mlajše kategorije bo letos športno-plezalni odsek Radovljica, ki se je temeljito pripravil na to prireditev. Umetno steno v telovadnici osnovne šole A. T. Linharta so že pred meseci razstavili, vsako ploščo prevlekli s poliestrom in posuli s kremenčevim peskom.
Na 8 m visoki in zelo previsni steni, se bo v osmih kategorijah 7. t.m. pomerilo okrog sto najuspešnejših ple-zalcev, starih od osem do šestnajst let.
Vse informacije o tekmovanju daje PZS, tel - (061) 312-553 (Meta Vukič). Skrajni rok za prijave je 2. no-vember.
(N. R.)