Delo, Šport: ... Zahodna stena Bagiratija IV še naprej nepreplezana

Iz Garvalske Himalaje se je vrnila žepna odprava, ki je nameravala preplezati zahodno steno Bagiratija IV (6173 m). Člana odprave sta bila Matjaž Jamnik (AK Vertikala) in Silvo Karo (Zavarovalnica Triglav), ki je zaposlen v TO. Iz Slovenije sta odpotovala 28. julija.
Monsun, ki se je letos v Indiji podaljšal za tri tedne, je odnesel zadnjih 40 kilometrov ceste, ki vodi proti Garvalski Himalaji, tako da se je pristopni marš podaljšal za tri dni. V bazi in na hribu sta bila 36 dni, od tega so bili samo trije dnevi brez padavin. Iz baze sta šla enajstkrat pod steno.
Stena je visoka 1100 metrov. Spodnjih 400 metrov je nekoliko lažjih (IV - V), zgornjih 700 metrov pa je zelo strmih in previsnih. Jamnik in Karo sta jo nameravala preplezati v alpskem stilu, brez napenjanja fiksnih vrvi in postavljanja višinskih taborov. Najvišjo točko (pribl. 5500 m) sta dosegla 22. avgusta. Tega dne sta preplezala spodnji, lažji del, in tri raztežaje zgornjega dela stene (VII-, VI A1 in V+ A1).
Že popoldne je začelo deževati, ponoči pa se je dež spremenil v sneg. Pod bivakom sta popolnoma premočena zaman čakala, da bi se vreme izboljšalo. Ob enajstih dopoldne sta se začela spuščati. Sestopila sta nazaj v bazo, kjer je še štiri dni nepretrgano snežilo. Vreme se vse do njunega odhoda iz baze (9. 9.) ni toliko izboljšalo, da bi lahko še enkrat resno poskusila.
To je bila že četrta slovenska odprava v Z steno Bagiratija IV. Steno so poskušali preplezati tudi Italijani in Francozi. To pomlad je bila pod steno italijanska odprava. V angleški reviji High omenja slavni angleški alpinist Doug Scott to steno kot enega nerešenih problemov Garvalske Himalaje. Ker so slovenski alpinisti vložili že toliko truda, bi bilo dobro, da bi se je naslednje leto lotila še kakšna naša odprava in tako dokončala začeto delo.
V Garvalski Himalaji je še veliko težkih in nepreplezanih sten. Najdejo se celo deviški vrhovi, visoki do 6800 metrov. Takse za vrhove so zaradi majhne nadmorske višine nizke. Dostopi do baznih taborov trajajo le po dva, tri dni, tako da so stroški relativno majhni.

(M. P.)

Slovenska odprava v Ganeš Himal
10. oktobra bo v Nepal odpotovala sedemčlanska alpinistična odprava. Člani odprave so Stane Belak-Šrauf (vodja, AO Lj.-Matica), Dare Alič (namestnik vodje, AO Lj.-Matica), Vinko Berčič (AO Kamnik, Šraufov soplezalec v južni steni Daulagirija), Cene Griljc (načelnik GRS Kamnik), Tomaž Humar (AO Kamnik), Gregor Kresal (AO Lj.-Matica) in Franci Vetorazzi (AO Kamnik). Cilj odprave je Ganeš V (6986 m) v skupini Ganeš Himal. V tej skupini, ki leži med Manaslujem in Langtangom, slovenski alpinisti še niso plezali. Gre za nenaseljeno, samotno in divje področje. Najvišji vrh doseže 7485 metrov nadmorske višine. Dostopni marš bo trajal šest dni.

Južni greben je obsijan s soncem. Stena, ki je v senci, še ni preplezana

Ganeš V je prva osvojila japonsko-nepalska odprava leta 1980 po V grebenu. Leta 1987 so Japonci preplezali južni greben. Naša odprava ima najprej v načrtu vzpon po južnem grebenu v alpskem stilu, nato pa še kakšno prvenstveno smer v steni levo od njega. Domov se bodo vrnili konec novembra. Tako kot vse, ima tudi ta odprava težave pri zbiranju denarja. Pomagate ji lahko z nakupom plakata ali razglednice, ki ju dobite na PZS ali pa v prostorih PD Lj.-Matica na Miklošičevi cesti.

(M. P.)

Izvrsten vzpon Mateja Mejovška
CAVE ROCK - Matej Mejovšek je na turneji po Severni Ameriki opravil zelo dober vzpon. Vplezališču Cave Rock je na pogled preplezal smer Masaya, ki je ocenjena z ameriško oceno 5.13b, kar ustreza francoski oceni 8a (IX+/X-). Mejovšek je tretji slovenski plezalec, ki je uspel na pogled preplezati tako težko smer. Pred njim sta tak uspeh dosegla le še Marko Lukič in Tadej Slabe. Mejovšek je odpotoval v Ameriko za tri mesece. Njegov glavni cilj je preplezati smer Just Do It (8c+) v plezališču Smith Rock, ki sodi med najtežje na svetu.

(M. P, foto: Vili Guček)

ALPINISTIČNE NOVICE

Izpopolnjevalni seminar
Letošnji izpopolnjevalni seminar za alpinistične inštruktorje bo v soboto, 8. oktobra ob 9. uri na Češki koči nad Jezerskim. Na njem bodo med drugim predstavljene tudi novosti v plezalni tehniki iz francoske šole ENSA .

(M. P.)

Šoli športnega plezanja
Alpinistični odsek Lj. - Matica bo sredo, 5. oktobra ob 18. uri začel s šolo športnega plezanja za dijake in študente. Uvodno predavanje bo v društvenih prostorih na Trdinovi 8 (1. nadst.). V okviru šole bodo predavanja in praktične vaje na umetni steni v Jaršah. Obiskali bodo tudi več slovenskih plezališč.
Tudi v Posavskem alpinističnem klubu so 27. 9. začeli s šolo športnega plezanja. Vsi zainteresirani se lahko še vedno oglasijo vsak torek ob 15.30 uri v telovadnici OŠ Brestanica.

(M. P.)

Alpinistična šola Rašice
Alpinistični odsek Rašica bo začel z letošnjo alpinistično šolo 6. oktobra ob 19. uri v Ljudskem domu na Prušnikovi 99 v Šentvidu. Vabljeni!

(M. P.)

Mesec dni v ZDA
Štirje plezalci iz AO Lj.-Matica so en mesec preživeli v Severni Ameriki. Matej in Primož Grilc, Igor Jamnikar in Bojan Leskošek so plezali po plezališčih zahodnega dela ZDA. V Yosemitih in okrog jezera Tahoe so plezali granitne poči, v katerih so morali sproti nameščati varovanje. Najtežje poči, ki so jih zmogli na pogled, so bile ocenjene 5.11b (6c+). Okrog jezera Tahoe so tudi smeri, ki so opremljene s svedrovci. V teh smereh je Primožu Grilcu uspel en, Bojan Leskošku pa dva vzpona na pogled z oceno 5.12b (7b+). Plezali so še v plezališčih American Fork, City of Rocks in Rifle. Slednje jim je bilo najbolj všeč. Gre za kanjon, v katerem je blizu skupaj veliko težkih smeri. Na koncu so obiskali še Smith Rock, kjer jih je motila huda vročina. Odpravo so podprli AO Lj.-Matica ter trgovini Papi šport in Anapurna.

(M. P.)

Jeseničani zelo aktivni
Jeseniški alpinisti so poleti preplezali celo vrsto smeri doma in v tujini. V Julijcih so prosto preplezali dve športni smeri. V Smeri za prijatelje (VIII- / VII-) v Rušici sta bila Andrej Babič in Jure Hafner, v Stelutisu (VIII- / VII+) nad Vršičem pa so bili Borut Čampa, Dejan Pretnar, Andrej Babič in Peter Ramuš.
Ponavljali so tudi dolge klasične smeri. Varianto v Travniku (VI+) sta preplezala Gaspari in Slivnik. Jensterle in Uršej sta plezala Centralno (VI- / IV-V) v Rjavini, Bohnec in Pretnar pa Čebelico (VI, A0) v Frdamanih policah. V Stenarju sta Babič in Bohnec ponovila Zajedo spominov (VI- / V). V isti gori sta Babič in Ravnik preplezala Ancljev steber. Zajedo v Šitah sta ponovila Arnol in Lotrič.
Obiskali so tudi tuje gore. V Piz Badilu v skupini Bergell sta Babič in Jensterle preplezala klasično 800 metrsko Cassinovo smer (VI- / IV - V). Za smer sta porabila 6 ur, za sestop po severnem razu pa še štiri. Med povratkom domov so se ustavili še dolomitski skupini Sella. V Prvem stolpu je Bohnec z Robičevo splezal Schobra, s Pretnarjem pa Tissija. Vinatzerja v Piz Ciavazes sta ponovila Jensterle in Jesenko.

Katarza in Črna mačka
Matic Jošt in Peter Mežnar (oba sta študenta Univerze v Ljubljani) med plezanjem v Chamonixu, o katerem smo že poročali, nista dosegla vseh zastavljenih ciljev. Ko pa sta se vrnila domov, sta v domačih stenah opravila dve težki prosti ponovitvi.
Peter Mežnar je v navezi z Mirom Fonom opravil prvo prosto ponovitev Katarze v severni steni Planje. Smer, ki sta jo prva preplezala Černilogar in Svetičič, sodi med najtežje v tej steni. Takrat sta jo ocenila VII, A3. V štirih raztežajih sta plezala sedmo stopnjo, s tehničnim plezanjem pa sta si pomagala v dveh.
Prvi tehnični raztezaj, ki je bil prej ocenjen VI, A3, je sedaj ocenjen VI+. Najtežji raztežaj je Mežnar plezal kot prvi. Začne se s krušljivo prečko desno (ocena prvih plezalcev A2), ki pripelje do luske. Od luske naprej sta že prva plezalca plezala prosto (VII). Peter Mežnar je prečko najprej splezal tehnično in medtem skalo za silo očistil, nato pa jo ( od spodaj) preplezal še prosto (VII+).
Razen nekaterih prehodov v območju streh je skala zelo dobra. Prehodi v zgornjem delu so zelo lepi in izpostavljeni.
Matic Jošt in Rok Kodre sta prosto ponovila Črno mačko, ki sta jo prva preplezala Pavle Kozjek in Zoran Radetič leta 1980. Prosta ponovitev ima oceno VIII+/VII. Najtežji je prvi raztezaj. Čeprav je bil moker, sta ga oba preplezala od spodaj. Naslednji dan sta v isti steni preplezala še Tik pred dvanajsto (VII).

(M. P.)

Vzponi Domžalčanov
V poletni sezoni so člani AO Domžale preplezali več kot 70 smeri po naših hribih. Največ so plezali v Kamniških Alpah, udeležili pa so se tudi tabora pod Mangartom.
V Vežici sta Janez Cerar in Janez Puhan splezala Akademsko. Dušan Cerar in Borut Naglič sta ponovila Kramar-Močnik. Janez Cerar in Klemen Miklič sta v Koglu preplezala Kamniško. V Skuti Janez Cerar, Monika Kambič in Robert Poličnik plezali Gregorinovo v Oltarju. Srednji del so plezali po varianti (VI). V vzhodni steni Skute je Rok Kralj s soplezalko v hudi megli preplezal prvenstveno Smer v megli (V / IV, 170 m). Aleš Janžekovič in Klemen Miklič sta v Triglavu preplezali Helbo.

(M. P.)

Mojzesova smer je novost v Vežici
V severozahodni steni Vežice sta Marko Prezelj in Matjaž Wiegele preplezala prvenstveno smer
Vstopila sta levo od Egotripa in Morane po neizrazitih ploščah (VII-), v katerih sta pustila tri kline. Nadaljevala sta po kotu, v katerem sta našla dva klina in svedrovec. Po njunem mnenju so ta raztežaj plezali že pred njima. Na koncu tretjega raztežaja sta prišla do police, po kateri poteka smer Zelena greda. S police sta splezala po plošči 10 metrov levo od Akademske, nato pa po zajedi. Ta raztežaj sta ocenila VII. Na najtežjem mestu sta pustila klin.
Stojišče sta si uredila v Akademski. Nato ju je čakal najlepši, a tudi najtežji raztežaj nove smeri. Preplezala sta ga po izraziti 40 metrov dolgi poči, ki vodi od leve proti desni in je vidna že z melišča pod steno. Skala v njej je odlična, težave pa neprekinjene. Najtežje mesto v poči sta ocenila VIII. To je tudi edino mesto v smeri, ki ga nista splezala na pogled, ampak z rdečo piko. V poči so ostali trije klini, na njenem vrhu pa še eden. Zadnji raztežaj sta preplezala naravnost čez plošče (V-VI), čeprav bi se lahko umaknila v Lahovo smer.
Mojzesova je visoka 210 metrov. Prva plezalca sta za smer porabila 8 ur. V spodnjem delu je med množico smeri, ki vodijo čez spodnje previse v Vežici, morda nekoliko izsiljena, nad gredino pa je njen potek logičen, plezanja pa postane zelo lepo. Ponavljalci naj v steno vzamejo 6 jeseničanov, 3 profilne kline in 2 kompleta metuljev.

Za odprave v tuja gorstva
Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS je izdala razpis za alpinistične odprave v izvenevropska gorstva, ki po organizacijskih in finančnih možnostih presegajo zmožnosti udeležencev oz. njihovih klubov. V prijavi morajo biti navedeni: organizator odprave, vodja, cilj, čas odhoda ter predračun stroškov in predvidenih prihodkov.

MIHA PETERNEL

Odpravi na Anapurno že v bazi
Vodja Mariborske odprave na Anapurno III Boris Strmšek je sporočil, da so 21. 9. prispeli v bazni tabor na nadmorski višini 4050 metrov. Na zadnjem delu pristopnega marša so imeli veliko težav s slabim vremenom in nosači, ki so zaradi težavne poti zahtevali višje plačilo. Od baze do stene, ki jo nameravajo preplezati po južnem razu, je pet ur hoda. Po podatkih, ki so jih dobili v Katmanduju, južni raz še ni bil preplezan. Z delom na gori so že začeli. Dosegli so višino 5100 m, kjer bodo postavili prvi tabor. Nad njim jih Čaka 400 metrov skalne plezanje. Vreme imajo zaenkrat dobro. Vsi člani odprave so zdravi.
Oglasil se je tudi vodja odprave na Anapurno IV Žare Guzej. Bazni tabor na višini 4750 metrov so postavili 23. septembra. Vreme se jim počasi izboljšuje, na gori pa je zelo veliko snega. Počutje vseh članov odprave je dobro.

(M. P.)

Argentinec na K2
Vojko Arko nam je sporočil, da je 31. julija (torej prav na 40. obletnico prvega pristopa) stopil na drugi najvišji vrh sveta K2 (8611 m) tudi prvi Argentinec, Sebastian de la Cruz iz Bariloč (po rodu pa Švicar). Vrh je dosegel s Špancem Tamayo.
Žal pa tudi njihova odprava ni minila brez nesreče. Pobudnik TV oddaje "Al filo de lo imposible", ki finansira tovrstne odprave, je 4. 8. izgubil življenje, njegov tovariš pa je dobil hude ozebline.

(F. S.)

Nesrečni sarajevski Karakorum
Muhamed Šišič, namestnik vodje letošnje sarajevske odprave v Karakorum, je med potjo v domovino, iz Celja, kjer je preživel nekaj dni, dal kratko izjavo: »Gašerbruma 2 sicer nismo uspeli osvojiti, toda če upoštevam vse skupaj, mislim, da moramo biti vseeno kar zadovoljni. Na pot smo šli malone brez treninga, naravnost iz vojne, pa nam je pravzaprav le bolezen tovariša preprečila, da bi stopili na vrh našega prvega osemtisočaka.« Iz Zagreba, ki je bil njegova naslednja postaja, pa nam je poslal še kratko tehnično poročilo.
20. junija so poleteli z Dunaja. Bilo je devet članov odprave, vodja Muhamed Gafić, z njima pa še reporter Sky Newsa in njegovo dekle, Sarajevčanka po rodu. V Islamabadu jim kljub naporom ambasade niso mogli spremeniti dovoljenja. Želeli so na Brod Peak, ki pa je bil že zaseden, v nadomestilo pa so jim nudili le Gašerbrum 2 (8035 m). Z raznimi urgencami in potmi pa so zgubili kar preveč časa, saj so šele 4. julija krenili naprej v gore Karakoruma.
Potem pa jim je šlo nekaj časa vse kot so želeli. Vreme je bilo brez prestanka lepo in hitro so postavili štiri tabore (na 5900, 6400, 6900 in 7400 m). Zadnjega so opremili 4. avgusta, ko je njihov član-radioamater prvič tudi
vzpostavil neposredno zvezo s Sarajevom.
8. avgusta, po nekaj dneh slabega vremena, so krenili proti vrhu. Toda že na višini 6500 m jih je onemogočilo slabo vreme. Štiri dni kasneje, ob novem poskusu, pa je prišlo do tragičnega dogodka. Alirizah Vatrenjak je bil v T3, Mukrim Šišič in Nail Derviševič pa sta komaj dobro krenila iz T1, ko je slednji nenadoma omahnil. Kot se je pokazalo kasneje, ga je zadela možganska kap.
Začelo se je reševanje, pomagali so alpinisti iz mednarodne odprave in naslednjega dne so bili z improviziranim reševalnim čolnom že pri obolelem. Spuščanje je potem trajalo vso noč in šele naslednjega dne so ga spravili do baze. Tam ga je zdravnik IHE - sami so bili brez njega - pripravil za evakuacijo in že popoldne so ga prepeljali v Skardu. Naslednji dan je bil v Islamabadu, kjer so se zanj zelo zavzeli.
Odprave je bilo seveda konec. 18. avgusta so prišli nosači in tri dni kasneje so bili spet v Skarduju. V Islamabad pa so zaradi slabih razmer in poškodovane ceste prišli šele 27. avgusta. In 3. septembra so bili spet nazaj na Dunaju. Domov se sedaj vrača vsak po svoje in po drugi poti, njihov tovariš pa je na zdravljenju v Nemčiji.

FRANCI SAVENC

Radovljica gostila 50 plezalcev
KRANJ - Na umetni steni v o.š. Antona Tomaža Linharta v Radovljici so člani tamkajšnjega športno-plezalskega odseka v soboto, 1. t.m. pripravili 5. tekmovanje za DP v športnem plezanju za srednje kategorije. Zbralo se je 50 plezalk in plezalcev iz vse Slovenije.
Pri dekletih tudi tokrat na vrhu bilo presenečenj. Pri kadetinjah je svojo peto letošnjo zmago slavila Martina Čufar iz Mojstrane, pri starejših deklicah pa je četrtič (tokrat v superfinalu) v letošnji sezoni zmagala Katarina Štremfelj. Pri starejših dečkih je že tretjič letos zmagal Potočnik iz Slovenske Bistrice, Peter Bračič iz Velenja pa je pri kadetih s prvim mestom prekinil dosedanjo serijo štirih zmag Čehovina.
Zadnja, šesta tekma srednjih kategorij bo 12. novembra v Slovenj Gradcu. O skupnih zmagovalcih (v skupni seštevek štejejo štiri najboljše uvrstitve) sicer ne bo odločala, bo pa še zelo zanimiva za stala mesta. Rezultati: st. deklice: 1. Kata-na Štremfelj (PK Škofja Loka), 2. Špela Šeliga, 3. Urša Šeliga (obe Šaleški AO); st. dečki: 1. Boštjan Potočnik (AO Impol),2. Aleš Strojan, 3. Aleš Česen (oba PK Škofja Loka) in Matej Sova (ŠPO Tržič); kadetinje: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Lenča Gradišar (ŠPO Tržič), 3. Rebeka Poček (ŠPO Radovljica); kadeti: 1. Peter Bračič (Šaleški AO), 2. David Stepanjan (AO Kranj), 3. Urh Čehovin (AO Matica).

(T. Č.)