Delo, Šport: ... Hitri vzponi Silva Kara / Srhljiva drama na Nuptseju

Silvo Karo, ki se sredi novembra odpravlja v Patagonijo, je med pripravami na odpravo za dva tedna obiskal Yosemite v Kaliforniji. Tam se je posvetil hitremu prostemu plezanju v počeh. Z Rolandom Garibotiijem (ZDA), s katerim odhaja v Patagonijo, sta preplezala 9 raztežajev dolgo Regular North Face z izstopom Blind Faith (5.11c oz. VIII) v treh urah in pol, za Serenity Crack (5.10 d, 8 razt.) v Royal Arches sta porabila le dve uri, Astromana (5.11 c, 12 razt.) v Washington Column pa sta plezala štiri ure in pol. Čeprav si je v zadnji smeri Karo trikrat pomagal s tehniko, je bila zaradi konstantnih težav najzahtevnejša na turneji. Serijo vzponov je zaključil s smerjo West Face v El Capitanu (5.11b, 19 razt.), ki sta jo s soplezalcem Josejem Pereyro plezala vsega 6 ur.
Te dni odhaja Karo na mednarodni festival gorniških filmov v Banff (Kanada), kjer je član žirije. Le nekaj dni po vrnitvi bo odšel v Patagonijo, kjer namerava v alpskem stilu preplezati eno izmed zahtevnejših smeri na Fitz Roy.
Obisk Yosemitov so Karu omogočili CA-SKB Leasing, North Face, Boreal, Galma ter AO, PD in Občina Domžale.

M. P.

Koledar 14 x 8000
Planinska zveza Slovenije je izdala veliki stenski koledar 14 x 8000 z vsemi podatki o slovenskih odpravah na vseh 14 osemtisočakov. Koledarji so po 1500 tolarjev, alpinistični odseki pa jih pri skupinskem plačilu dobijo že za 1000 tolarjev.

M. P.

Prva ponovitev Malega princa
Najtežjo smer v Golarjevi peči sta prva ponovila Albin Simonič in Igor Puhan - Uspeh Malija
Albin Simonič (PD Laško) in Igor Puhan (Akademski AO) sta opravila prvo ponovitev Malega princa (IX-) v Golarjevi peči. To je najtežja smer v tej strmi steni nad Logarsko dolino.
Avtor vseh treh smeri v Golarjevi peči je Franček Knez. Najlažja Orlovska (VIII-) ima že kar nekaj ponovitev, Nebeške zvonove (VIII+/IX-) pa je lani prvi ponavljal Simonič s soplezalcema. Čeprav je Mali princ dolg le pet raztežajev (VIII+/IX-, VII, VIII, IX- in VII), so ti tako zahtevni, da sta Simonič in Puhan zanje porabila kar 8 ur. Vsa najtežja mesta so obvezna, kar pomeni, da se jih ne da ukaniti s tehniko. Simonič je ves čas plezal prvi v navezi. Najtežji raztežaj je preplezal z rdečo piko, vse druge pa na pogled. Smer je za hribovske razmere relativno dobro opremljena, vendar je potrebno med plezanjem še vedno nameščati varovanje s klini, zatiči in metulji. Ponavljalca sta na prvih treh stojiščih zavrtala tudi po en svedrovec.
V Kamniških Alpah je bilo letos opravljenih še nekaj težkih prostih ponovitev. Klemen Mali je z Moniko Kambič opravil prvo prosto ponovitev Sončine direktne v Skuti. Najtežji je bil prvi raztezaj, ki ga je ocenil VIII+/IX-, drugemu je dal oceno VII-, potem pa smer pripelje v lahek svet. Na izstopu je še en zahtevnejši raztežaj, ki je sedaj ocenjen VII. Težja mesta v smeri so dobro opremljena. Mali je s Kambičevo prosto ponovil še Tri svedrovce (VIII+) v Štruci in Mekinjsko (VII-) v Skuti, Grdega račka (VIII) v Martin Turnu pa je splezal na pogled.
Klemen Mali in Monika Kambič sta v Martin Turnu od zgoraj opremila novo smer Soparni dnevi. Smer je za hribovske kriterije dobro opremljena s klini in svedrovci in poteka desno od Bose noge. Mali jo je preplezal prosto in posamezne raztežaje ocenil VII, VII- in VIII-.

M. P.

Južno od vsega, Antarktika
Nekje daleč na jugu je ledena celina Antarktika. In z njo povezane zgodbe o srčnosti in tragedijah ljudi, ki so jo prvi raziskovali. Od takrat se tam doli ni dosti spremenilo - še vedno je pasje mrzlo in zelo samotno. Vseeno pa bo ta lepa divjina Slovencem sedaj nekoliko bližje, saj so se Viki Grošelj, Stane Klemene, Rafko Vodišek in Stipe Božič januarja letos povzpeli na njen najvišji vrh Mt. Vinson. In sedaj je založba Modrijan izdala bogato ilustrirano knjigo Vikija Grošlja, ki govori o tem enkratnem doživetju. Avtor načrtuje serijo predavanj za promocijo knjige po Sloveniji, ki bodo - kot smo pri njem že navajeni - seveda odlično pripravljena.

M. P.

Prijave za Daulagiri
Komisija za odprave v tuja gorstva je objavila razpis za sodelovanje na kadrovski himalajski odpravi na Daulagiri, ki bo na poti od srede aprila do srede junija 1998. V načrtu je skupno opremljanje normalne smeri po SV razu, potem pa smučanje z vrha in prvenstvena smer. Rok za prijavo oziroma dopolnitev že poslane prijave je 15. november 1997.

M. P.

Izpiti za alpiniste
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri KA je razpisala jesenski rok izpitov za sprejem med alpiniste, ki bodo od 5. do 7. decembra 1997 v Koči na Gozdu. Alpinistični odseki in klubi morajo poslati prijave do 14.11.1997 na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.

M. P.

Oktobrski led
Jasna Pečjak (AO Domžale) je s Francozinjo Marie-Pierre Dufrene 19. oktobra preplezala klasično ledno smer Chere (D, 4, 350 m) v Mt. Blanc du Taculu. Imeli sta lepo vreme in dober led. Zaradi nevarnosti plazov sta sestopili kar po smeri.

M. P.

Ženske ponovitve
Tadeja Križnar je z Majo Čonč prosto preplezala Golo sonce (VII-, 300 m) v Skuti.
Monika Kambič in Miranda Ortar sta ponovili Puntarsko (VII-, 800 m) v Vršacu. Direktno v Štajerski Rinki pa sta preplezali Celjanki Marjeta Brežnik in Jana Slapnik.

M. P.

Velike stene nad Chamonixom
Tudi letos so naši alpinisti v stenah nad Chamonixom preplezali nekaj lepih smeri.
Monika Kambič in Klemen Mali sta opravila eno prvih letošnjih ponovitev Bonattijevega stebra (VI+, A0, Al, 600 m, 11 h) v Druju. Ker ju je med sestopom ujela noč, sta bivakirala na grebenu.
Rafael Kalan, Simon Slejko in Jure Vrhovec so 13. in 14. avgusta preplezali Direktno varianto SV stebra (TD+/ED-, V 4+, 5c, 1200 m, 21 h) v Les Droites. Prvi dan so preplezali spodnji skalni del stebra. Po bivaku so se lotili še zgornjih 600 metrov, kjer so plezali po kombinaciji skale in ledu. Drugič so bivakirali na robu stene tik pod vzhodnim vrhom Droitesov, 4000 metrov visoko. Tretji dan so sestopili po južnem grebenu (AD) in po ledenikih nazaj v Chamonix. Najverjetneje so opravili prvo slovensko ponovitev te kombinirane smeri.
Mateja Pate in Sandra Voglar sta v Aiguille du Peigne preplezali Vaucherjevo smer (VI+, 400 m).
Grega Lačen je z Ludvikom Golobom prosto na pogled preplezal Ameriško direktno (6b) v Druju. Tako kot večina navez sta plezala samo do zagozdenega bloka.
Sašo Aničin in Matjaž Ferjančič sta v zahodni steni Petits Jorasses ponovila 700 metrov visoko Contaminejevo smer.

M. P.

Nove edicije PZS
Planinska zveza Slovenije je izdala tri nove edicije. Za naše planince je vsekakor najbolj zanimiv zemljevid »Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras« v merilu 1:50.000 - kot dopolnilo spomladi izdanemu k istoimenskemu planinskemu vodniku. Očitno le tujcem (ob angleški, nemški, italijanski, hrvaški in češki legendi zaman iščemo slovensko, po naše pa je napisano kazalo) je namenjen vodnik po naših planinskih postojankah. Vsaki je namenjena po ena stran, ki ima ob risbah postojank s simboli razloženo osnovno faktografijo. Alpinistom pa je namenjena 2., popravljena in dopolnjena izdaja »plezalnega vodnika« Vršič.

F. S.

Poljska literatura o Visoki Aziji
Znani poljski alpinist in pisec vodniške literature Jan Kielkowski je (tokrat v Dusseldorfu) izdal sicer drobno knjižico, toda z bogato vsebino »Polskie ksiazki o Wysokiej Aziji«. V njem je z vsemi potrebnimi podatki nanizal bibliografijo poljskih edicij o gorah Visoke Azije. Kar 175 del, od avtorskih do prevodnih. Največ, kar štirinajst, je njegovih, po štiri imajo Czerwinska, Grabczewski, Machnik in Wala, z enim manj jih je pa kar nekaj, npr. Czerwinska, Hajdukiewicz, Kowalewski, Kurczab, Kurek, Nyka, Piotrowski, Rutkiewiczeva ... sama znana imena poljskega alpinizma.

F. S.

DELO 1997 november 4.
Smrtna nesreča Janeza Jegliča v Himalaji
KATMANDU, 3. novembra - Nepalsko ministrstvo za turizem je sporočilo, da se je v Himalaji smrtno ponesrečil Janez Jeglič. Izkušeni vrhunski alpinist je v petek izgubil življenje pri plezanju na zahodni greben Nuptseja (7855 metrov). Planinska zveza je sporočila, da sta se Jeglič in Tomaž Humar povzpela na Nuptse. Jeglič je - kljub temu, da ga je soplezalec svaril pred hudim viharjem, nadaljeval pot po grebenu in hotel doseči še zahodni del gore. Zaradi slabega vremena mu to ni uspelo in omahnil je v prepad. Humar in tretji član odprave Marjan Kovač nista poškodovana.

DELO 1997 november 8.
Srhljiva drama na Nuptseju
Pripoved o tragičnem vzponu vrhunskega slovenskega alpinista Janeza Jegliča na himalajski vrh Nuptse in njegovem koncu prav na vrhu gore
KAMNIK - Zahodna stena Nuptseja je največji letošnji dosežek v Himalaji, a žal - in ne prvič - je bila cena daleč previsoka: prav na vrhu gore je sunek viharja vrgel čez več ko 2000 m visoko JZ steno našega alpinista Janeza Jegliča. Dramo na Nuptseju po poročilih vodje odprave Tomaža Humarja opisuje Tone Škarja.
Odprava Pumori - Nuptse je odpotovala v Nepal 10. septembra. Med 27. septembrom in 1. oktobrom so Tomaž Humar, Janez Jeglič in Carlos Carsolio preplezali novo smer na Vzhodni Lobuče (6119 m), medtem ko so Cene Berčič, Franc Osolnik, Damjan Kočar, Marjan Kovač in zdravnik Franc Kokalj na Pumoriju postavili še drugi tabor (6200 m) in opremili del nove smeri.
Zaradi smrtne nesreče treh Slovakov in skrajno napornega reševanja četrtega je odprava prvenstveno smer opustila, nakar so Humar, Berčič, Kokalj, Kovač in Jeglič po dveh dneh plezanja po normalni smeri 15. oktobra ob 10. uri dopoldne dosegli 7165 m visoki vrh Pumorija. Vse dni je bilo na obeh gorah slabo vreme. Kamniška odprava je s tem v glavnem izpolnila načrt in odšla proti domu. Humar, Kovač in Jeglič pa so ostali v bazi. Med 19. in 25. oktobrom je snežilo in vse druge odprave so zapustile Kumbu ter odšle proti Katmanduju.
V nedeljo, 26. oktobra, so vsi trije zapustili bazo in odšli pod vznožje Z stene Nuptseja. Zaradi zdravstvenih težav se je Kovač vrnil, Jeglič in Humar pa sta ob 6. uri zjutraj 27. oktobra vstopila. Po zelo težkem ledeniku sta dosegla kuloar pod ledenim odlomom in na 5.900 m postavila šotor. Noč je bila vetrovna. Naslednje jutro sta v slabem vremenu nadaljevala šele ob 11. uri in si na plazovitem pobočju na 6.300 m v ledeniški razpoki uredila bivak. Zjutraj 29. oktobra sta odkopala zasut šotor in do 15.30 plezala po kombinirani ledno-skalni steni. Tri ure sta potrebovala za spodnje majhne snežne poličke, kjer sta na višini 6.700 m preživela noč. Čez noč je v bazi padlo 20 cm snega, Humarju in Jegliču je polomilo in natrgalo šotor, zato sta ga odkopala in ves dan v njem čakala. Zadnji oktobrski dan sta se odločila, da morata vrh doseči v enem poskusu. Vstala sta ob 1. uri, plezati začela ob 4. uri in ob 8. uri prvič poklicala bazo, ko sta na 7.100 m malce počila. Zaradi mraza nista čutila nog. Po mešanem svetu sta do višine 7.500 m in 11.30 še plezala skupaj. Jeglič je očitno plezal hitreje, zato sta se dogovorila, da plezata do 14. ure, da bi lahko ušla prihajajočemu poslabšanju vremena. Jeglič je skrajni zahodni vrh Nuptseja (Nuptse W-II, 7742 m) dosegel ob 13. uri in počakal Humarja, tik pred vračanjem pa je odšel proti še nedoseženemu zahodnemu vrhu Nuptseja. Humar ga je s klici skušal ustaviti, a mu ni uspelo. Zaslišal je le krik »Tomaž!«, potem pa samo še orkanski veter. Napotil se je za njim in ob 14.15 prišel do konca Jegličevih stopinj, kjer ga je čakala samo še narobe obrnjena in prižgana radijska postaja. Pregledal je vse strani, a Jegliča je očitno presenetil sunek viharja in ga vrgel čez več kot dva km visoko jugozahodno steno. Poklical je bazo in pol ure pozneje v obupnem stanju in vremenu pričel sestopati po isti smeri, kot sta jo pred slabo uro skupaj preplezala. Brez hrane in pijače je do noči dosegel 6.700 m, do polnoči v snegu iskal šotorček, izpraznil baterijo, nakar mu je še sveča vžgala uhajajoči plin in požar mu je zluknjal šotor. Do konca obupan se je zbudil šele ob 11. uri 1. novembra in ob 12.15 nadaljeval sestop. Po radijski zvezi ga je bodrila vsa dežela Šerp, dosegel je rob serakov, v kuloarju ga je zadel podor ledu in z ranami po glavi in telesu se je ob 17. uri privlekel na rob vznožnega ledenika. Brez luči je ob 1. uri ponoči 2. novembra pričakal Marjana Kovača in dva Poljaka, ki so mu prišli na pomoč. Ob 7. uri so dosegli bazo, kjer ga je pričakal nek ameriški zdravnik. Iz Lobuč je 3. novembra telefoniral domov, nato pa so ga zaradi pomrznjenih prstov na nogah nosači nosili do Namče Bazarja, od tam do Lukle je jezdil konja, 6. novembra pa odletel v Katmandu. Tomaž Humar in Marjan Kovač se bosta 12. t. m. vrnila v domovino.