Delo, Šport: ... Še zadnje priprave za Yalung Kang
Člane IX. jugoslovanske himalajske odprave na Yalung Kang (8505 m), ki jo vodi Tone Škarja, čakajo še zadnje priprave. Do odhoda je namreč le še slab mesec in prav v tem času je navadno največ dela. Člani odprave so pripravili pozdravne razglednice za tiste, ki bi želeli pomagati pri izvedbi te naše osrednje alpinistične akcije v letošnjem letu. Cena za razglednico je 250 din (poslana s podpisi članov odprave iz Nepala), ki jih zainteresirani lahko nakažejo na žiro račun PZS št. 50101-678-47046 z oznako »za odpravo Yalung Kang«, lahko pa jih plačajo tudi v pisarni PZS. Prav tako bodo na voljo nalepke (50 din), značke (po 70 din) in tudi poster s severno steno Kangchenjunge in Yalung Kanga (200 din). Vse bo na voljo v pisarni Planinske zveze Slovenije.
T. Č.
OD TOD IN TAM
Slovesnost ob 90-letnici
LJUBLJANA - V sredo ob 17. uri bo v sejni dvorani Cankarjevega doma (poleg Male dvorane) slovesnost ob 90-letnici izhajanja Planinskega vestnika. Pozdravne besede bo izrekel predsednik PZS Tomaž Banovec, dr. Tone Strojin, predsednik Komisije za kulturno dejavnost pa je pripravil razmišljanje »Poslanstvo slovenske planinske besede«, ki bo dopolnjeno z branjem odlomkov iz del Mlakarja Lipovška, Zaplotnika in Dolharja. Ob tej priliki bo - prvič v Sloveniji - Slovensko planinsko društvo Trst predstavilo delo Dušana Jelinčiča Zgodovina SPDT in dr. Rafka Dolharja Vabilo v Julijce.
F.S.
Glas gora št. 2
KAMNIK - Leta 1951 se je rodila pobuda, da bi izdajali glasilo alpinističnega odseka in v naslednjih letih je izšlo nekaj številk. Toda po začetnem navdušenju je delo žal zamrlo. Lani pa so ga ponovno obudili in pred dnevi izdali že drugo številko. Urednik Stane Močnik ji je že v uvodniku, še bolj pa z besedo, dal alpinistični poudarek; zbral, uredil in dopolnil je gradivo o razvoju alpinizma na Kamniškem. Danilo Golob je dodal prispevek » Stopnja VI+«, Dare Božič je predstavil Zaplotnikovo knjigo Pot, ne manjka pa tudi (dvajset srebrnih) pravil za varno hojo v gore, spominov na obisk gora ob jugoslovansko-albanski meji, celo nekaj poezije je vmes in zanimivih ilustracij. Kljub preprosti (ciklostilni) tehniki je to glasilo, ki je vredno ogleda, celo posnemanja.
F.S.
Antologia di Alpi Giulie
TRST - Planinsko društvo CAI-Società Alpina delle Giulie je ob stoletnici delovanja izdalo zanimivo knjigo »Antologia di Alpi Giulie«. Delo, ki so ga pripravili ob finančni podpori deželne uprave, je pravzaprav izbor najboljših (najbolj značilnih) člankov njihove revije - enakega datuma ustanovitve - Alpi Giulie. Na 380 straneh je najti prav vse, od poljudno znanstvenih razprav, do kronoloških, med avtorji pa ljudi vseh generacij in usmeritev, od »klasika« poeta Julijcev dr. Juliusa Kugyja, do sodobnikov.
F.S.
Pellarini z žičnico
OVČJA VAS - Planinsko kočo »Pellarini«, ki je verjetno najbolj priljubljena postojanka v Zahodnih Julijcih, deloma zaradi svoje lepe lege pod mogočno steno Viša, še posebej pa zato, ker je ključno izhodišče za vzpone na Viš, Nabojs, Gamsovo mater in druge gore, bodo letos končno začeli obnavljati. Da pa bo to mogoče, so lani oktobra dokončali moderno tovorno žičnico. Dela so bila vredna 70 milijonov lir, vse stroške pa so planinci krili z deželnimi prispevki.
F.S.
Motivi iz planin
REKA - Stanislav Gilič je sicer res bolj poznan kot planinski pisec, še posebno po svojih vodniških izdajah, vendarle se že 30 let amatersko posveča tudi fotografiji. V ponedeljek 21. januarja so v Galeriji Jadroagent na Koblerovem trgu odprli njegovo prvo samostojno razstavo »Motivi iz planina«. Na njej se je osredotočil na vsega dve temi (točneje področja), na Obruč s Pakleno in Vzhodni Grenland. Razstava bo odprta do 7 t. m., ogledati pa si jo je mogoče vsak dan med 10. in 13. ter 17. in 20. uro.
F.S.
Planinski orientacijski maraton
SREMSKI KARLOVCI - Planinsko-smučarsko društvo Stražilovo vabi na 1. planinski orientacijski maraton, ki ga pripravljajo ob 30-letnici, začel pa se bo 1. maja ob 17. uri v vasici Beočin pod Fruško goro. Tisto, kar tej akciji daje pravico, da jo imenujejo maraton je skrito v podatku, da je proga dolga 60 kilometrov in da bo imela najverjetneje kar 30 kontrolnih točk.
F.S.
Zimski začetniški tečaj
SARAJEVO - Komisija za alpinizem BiH bo marca organizirala zimski alpinistični tečaj na Bjelašnici, ki bo dopolnilo tradicionalni »Sarajevski šoli alpinizma«. Tisto, kar daje akciji poseben pečat, je dejstvo, da bo tečaj med dvema zaporednima vikendoma in že pod vodstvom novega načelnika KA Slobodana Žalice. Škoda le, da je v meteorološkem observatoriju malo ležišč in da bodo morali nekateri prenočevati v turističnih objektih Igmana.
F.S.
Nova alpinistična sekcija
Planinsko društvo Špik ustanavlja v okviru AO Kamnik alpinistično sekcijo. Planinsko šolo v sekciji bo ob sodelovanju drugih alpinistov vodil Benkovič Janez-Beni.
Alpinistični filmi tudi v Kranju
Proti koncu lanskega leta so bili filmi s planinsko in alpinistično tematiko prvič predstavljeni širši javnosti. Najprej v Ljubljani v Cankarjevem domu, potem pa letos še v Mariboru. Obisk je bil vedno izreden in pokazalo se je, da je pri nas res veliko zanimanje za alpinistične filme. Zato so se tudi v Kranju odločili za takšen prikaz alpinistične dejavnosti, ki je sicer nasploh v Kranju vedno naletela na dober sprejem. Filmi, se bodo vrteli dvakrat, v petek, 15 februarja in v soboto, 16. februarja, obakrat ob 20. uri v kinu Storžič. V predprodaji lahko dobite vstopnice v pisarni PD Kranj, sicer pa jih lahko kupite tudi na dan predstave, 2 uri pred pričetkom. Podrobnejši spored in vsebino filmov bomo objavili prihodnji ponedeljek.
T. Č.
Koledar akcij 1985
Za letošnje leto je v ekonomatu PZS, Dvoržakova 9, že v prodaji vsakoletni Koledar planinskih akcij, ki vsebuje še seznam planinskih postojank v Sloveniji, po področjih, z njihovim obratovalnim časom in naslovom, na katerem je moč dobiti podrobnejše podatke o obratovanju vsake izmed njih, astronomski podatki za letošnje leto. Planinsko izletniški turizem v mejnem območju (režim gibanja), priročni koledarček in nekaj splošnih planinskih podatkov. Cena koledarčka je 140.00 din.
S.D.
ALPINISTIČNE NOVICE
Slapovi še vedno v ospredju
Zelo slabe razmere za kakšen resnejši vzpon so najbrž vzrok, da je plezanje zaledenelih slapov skoraj edino kar je še ostalo alpinistom. Alojz Fon-Huljo in Peter Podgornik sta 12. januarja preplezala slap pod Belo skalo v Sp. Logu (pod Mangrtom). Vstop je takoj za karavlo (270 m, 90°, 70°. 3 ure).
Mirjam Bizjak in Milan Velikonja (vsi AO Nova Gorica) pa sta drugi dan letošnjega leta opravila prvo ponovitev slapu nad Drežnico. Zaradi slabih razmer sta morala svečo v vrhnjem delu obiti po desni strani (100 m, 90° / 50°-70°, 2 uri in pol).
Franček Knez (AO Impol) je v Logarski dolini ponovil okoli deset slapov, splezal pa je še dva nova in sicer Levi in Desni krak hudournika Ivek. Jože Povšnar je v soboto, 26. januarja, ponovili Sinji slap pod češko kočo, zadnji dan v januarju sta ga splezala tudi Matjaž Beguš in Tomo Česen (vsi AO Kranj). Razmere so bile dobre.
Slap v Ledinskem vrhu in Sveča
Jože Povšnar (AO Kranj) je v četrtek, 31. januarja opravil dva izredno zahtevna solo vzpona. Najprej je opravil 1. SP Spodnjega slapu v zahodni steni Ledinskega vrha (VI, 90° / 70°-80°, 180 m). Bila je to šele 4. ponovitev enega težjih slapov pri nas. Potem je odšel še v steno pod Češko kočo in opravil še 1. solo ponovitev znane Vikijeve sveče (VI, 90° / 40°-60°). Razmere so bile še ugodne, v Sveči je bilo nekoliko slabše. Vsekakor lep uspeh!
Dva nova alpinista
Člani AO Rašica so na svojem občnem zboru izbrali za novega načelnika Janeza Kastelca. Letošnje leto so bogatejši za dva nova alpinista. V svoje vrste so sprejeli Silva Babiča in Viktorja Burgerja. Imajo tudi pet pripravnikov, alpinistično šolo pa obiskuje šest tečajnikov. Skupne ture imajo vsakih štirinajst dni, na njih je povprečno dvajset udeležencev. Med drugim so plezali tudi slapove v Tamarju, Peklu in Kamniški Beli (Orglice).
»Alpenverein« in Fritz Wiessner
Avstrijski, nemški in južno tirolski alpinistični klub je v Bressanonu (Italija) organiziral simpozij na temo »Planinstvo včeraj in danes«. Septembra lani se je v tem italijanskem mestu zbralo več kot 700 prisotnih. Med njimi je bilo tudi nekaj velikih osebnosti iz nemško govorečih krogov: Matthias Rebitsch, Fritz Moravec, Anderl Heckmair, Fritz Wiessner, Ludwig Gramminger, Toni Hiebeler in drugi. Rečeno je bilo, da »Alpenverein« ob-sega vse od planinstva do plezalske elite, ki naj tudi uživa podporo tega kluba. Toni Hiebeler je zavzel stališče, da je prej premalo kot preveč ljudi v gorah.
Fritz Wiessner je prišel celo iz ZDA, da bi prisostvoval konferenci. Demonstriral je skalno plezanje in vodil navezo v V. stopnji, za kar je požel aplavz sodelujočih. To sicer ne bi bilo prav nič posebnega, če Fritz Wiessner ne bi 26. februarja letos dopolnil 85 let! Pravzaprav je eden od očetov modernega prostega plezanja. Opravil je veliko pomembnih prvih vzponov v Alpah (S stena Furchette, JV steno Fleischbanka in še veliko ostalih). Veliko je plezal tudi v Severni Ameriki. Leta 1939 je bil član odprave na K2 in je brez kisika dosegel višino 8380 m! Ker je rojen v Dresdnu, pogosto obišče svoje domače stene, kjer še vedno kot prvi v navezi pleza smeri IV. in V. stopnje.
Zima 84/85 v Himalaji
Poljski alpinisti organizirajo letošnjo zimo dve odpravi v Himalajo. Dr. Adam Bilczewski vodi odpravo na Dhaulagiri (8167 m), v načrtu imajo novo smer. Andrzej Zawada pa vodi poljsko-kanadsko ekspedicijo na Cho Oyu (8201 m) na katerega se pozimi doslej še niso povzpeli (poskus Reinholda Messnerja pozimi 1982-83 je spodletel). Poljaki so sicer začeli v Himalaji pozimi kot prvi. Leta 1973 so opravili prvi zimski vzpon na Noshaq (7492 m) in naslednje leto poskušali pozimi osvojiti še Lhotse (8516 m). Prišli so do višine 8250 metrov. Poljske ekspedicije so opravile tudi prvi zimski vzpon na Mont Everest v februarju 1980 in na Manaslu v januarju 1984.
GRS postaja Kamnik
Njihova postaja šteje 40 članov (od tega sta 2 pripravnika in 8 zaslužnih članov). V svojih vrstah imajo 3 inštruktorje GRS, 5 letalcev-reševalcev, 2 zdravnika, 2 vodnika lavinskih psov in 2 minerja plazov. Lansko leto so imeli malo nesreč (zelo pohvalno). Imeli so le 7 akcij (5 je bilo iskalnih), v dolino so prinesli enega smrtno ponesrečenega. Poleg tega so imeli tečaje in izpite iz praktičnega dela, predavanja iz prve pomoči, sodelovali so v vzgojnih akcijah, pomagali pri vodenju izletov, pripravili pa so tudi nekaj reševalnih vaj. V letošnjem letu poleg dežuranja na Veliki planini načrtujejo v februarju veleslalom za pokal Pavla Kermperla, v aprilu bodo sodelovali pri izvedbi Štuparjevega memoriala na Kamniškem sedlu, 23. maja pa bodo izpeljali 2. rekreacijski tek GRS iz Mengša do Kamniške Bistrice. V planu pa imajo tudi nekaj kondicijskih tur.
Nagrada za bolgarski film
V francoskih časopisih je bil objavljen članek o prvem mednarodnem festivalu filmov, ki prikazujejo plezanje v snegu in ledu. Vodilno nagrado za t. i. ekspedicijski film je dobil bolgarski film »Everest 84«, ki je delo Milana Ogianova.
Otroška tragedija
Med sestopom z vrha Brunnenkopf v Zahodnonemških Bavarskih Alpah sta nemški planinec in njegov 2-letni sin padla 300 metrov globoko, potem ko je očetu spodrsnilo na gladki plošči. Sin je bil v otroškem nahrbtniku na njegovih ramah.
Prvi je bil Nanga Parbat
RAVALPINDI - Letošnja zimska sezona je prva, v kateri so bili tudi v Pakistanu dovoljeni zimski vzponi. Priložnost so spet najbolje izkoristili Japonci. 11-članska odprava si je za cilj izbrala 8105 m visoki Nanga Parbat. Toda - 8. decembra je Hiromi Kameda padel v globoko ledeniško razpoko in kljub velikim naporom njegovih tovarišev, je njegovo telo ostalo za večno v ledu. Vodja odprave Motomu Omija je nadaljevanje vzpona seveda takoj prekinil in 30. decembra so že odpotovali nazaj v domovino. Pred odhodom pa je vodja že zatrdil, da so kmalu spet vrnejo, njihov cilj pa bo 8068 m visoki Gašerbrum I.
F.S.
Nova smer na Everest?
PEKING — Marca meseca bo imela 16-članska angleška odprava možnost, da uresniči enega od zadnjih možnih (?) prvenstvenih vzponov na najvišji vrh sveta Mount Everest (8.848 m). Dobili so namreč dovoljenje, da poskusijo dokončati vzpon po severovzhodnem grebenu. Pred dvema letoma sta po njem že skoraj uspela Petra Boardman in John Tasker. Njune stopinje so se tragično končale na višini okoli 8000 metrov.
F.S.
Gandhi obiskal Tenzinga
DARJEELING - Norgey Tenzing, ki je 29. maja 1953 z Edmundom Hillarvjem opravil prvi pristop na Sagarmato — Mt. Everest, je pred nedavnim huje zbolel na ledvicah. Ker ima legendarni mož že 70 let, so ga seveda hitro poslali v bolnišnico, javnost pa je budno spremljala zdravljenje. Celo obisk na najvišji ravni ni manjkal. Kljub veliki zaposlenosti ga je obiskal tudi ministrski predsednik Radživ Gandhi.
F.S.
Alpinistični razgledi št. 20
Z naslovne strani nas pozdravlja Ajdovska deklica iz Prisojnikovega ostenja. Nekam otožno nas gleda, kar nekaj lukenj so zvrtali v njen kamnit obraz. Za uvod je Rok Kovač zapisa nekaj že znanih dejstev o prostem plezanju, ki pa nekaterim še vedno ne gredo v glavo in roke. Neumorna Bine in Nada Mlač ne odnehata. V te številki zvemo nekaj več o Vinatzerju, Soldi, Stegerju in Detassisu, torej sama znana imena. Sledi tudi nadaljevanje o zgodovini lednega plezanja. Zvemo tudi nekaj misli Milana Vošanka o poteh in smereh našega alpinizma, Tone Strojin pa je napisal nekaj spominov o Francetu Avčinu. Problematiki knjižnice PZS in vsega ostalega okrog nje so posvečeni kar trije prispevki.
Sedanje uredništvo Alpinističnih razgledov bo skušalo v prihodnje izboljšati kakovost in tudi izhajanje tega glasila slovenskih alpinistov. Predlagajo dodatno gibljivo uredništvo, vprašanje pa je, če se bo stvar obnesla. Edo Kozorog nam predstavlja severno steno Vršaca. Opise dobro dopolnjuje skica stene s shemami smeri na drugi strani. Le podatki o Centralni smeri niso pravilni, veljajo namreč za sosednjo steno Ozebnika. Centralno smer v Vršacu pa so prvi preplezali Iztok Belehar ter Jože in Tine Mihelič leta 1968, ocena pa je V+, A2. Za pomembnejšimi solo in prostimi ponovitvami je Tomo Česen zbral še najpomembnejše zimske vzpone pri nas. Manjkajo torej še ženske ponovitve in upajmo, da se bo tega lotila katera od naših alpinistk.
Pri pregledu tujih alpinističnih revij nas Janez Bizjak seznanja z vsebino Bergsteigerja (od oktobra do decem-bra 1983 ter vse številke do maja 1984), Irena Komprej je pripravila prve štiri številke iz lanskega leta revije Alpin, junijsko številko (1984) Climbinga pa predstavlja Darinka Madjanovič. O strokovnem svetu pri K A je bilo že nekaj napisanega, še več pa povedanega. Tokrat o tem razpravlja Bogdan Biščak. Jani Bele pa pred nas postavlja potek začetniškega zimskega alpinističnega tečaja, ki je bil na Komni konec marca lani.
V tej številki AR je tudi precej poučnega. Irena Komprej je iz revije Alpin Magazin 1983, številka 7, povzela kakšna naj bodo varna varovališča v kopni steni, Peter Ščetinin pa govori o možnosti različnih poškodb pri različnih načinih navezovanja. Zvemo tudi nekaj o porastu nesreč tistih alpinistov, ki plezajo brez čelade. Na zadnji strani je skica precej obleganega dela stene Anič kuka (predel, kjer poteka smer Karabore). V približno 40 do 50-ih metrih stene je preplezano že 8 smeri!
T. Č.