Delo, Šport: ... V Idriji slabo vreme preprečilo plezalni finale
Tekmovanja, ki je veljalo tudi za točke jugoslovanskega pokala, se je udeležilo 28 plezalcev in 5 plezalk
LJUBLJANA - V organizaciji Alpinističnega odseka iz Idrije je bila včeraj in predvčerajšnjim letošnja četrta tekma v športnem plezanju, ki je štela tudi za jugoslovanski pokal. Bolje rečeno, izredno prizadevni organizatorji so pod streho spravili samo kvalifikacije. Žal pa zaradi slabega vremena včeraj ni bilo mogoče izpeljati finalnega dela. Glede na pravila UIAA, ki v takšnem primeru določajo, da polfinalna smer velja kot superfinale - v njem pa v primeru enakih rezultatov odloča čas plezanja, je sodniška žirija odločila, da vrstni red kvalifikacij velja kot končni. Nekateri se s to odločitvijo niso strinjali in poslali pismeno pritožbo na JUSPEK (jugoslovanska komisija za športno plezanje), ki bo seveda imela zadnjo besedo.
Sobotnih kvalifikacij se je udeležilo 28 tekmovalcev in le 5 tekmovalk. Celotno smer je pri fantih splezala peterica, medtem ko so pri dekletih do vrha splezale štiri tekmovalke.
Vrstni red - Ženske: 1. Mojca Oblak (AO Vrhnika), 2. Marjetka Tomšič (AO Matica), 3. Damjana Klemenčič (AO Škofja Loka), 4. Petra Vencelj (AO Železničar) in 5. Slavka Stojakovič (AO Velebit Zagreb).
Moški: 1. Marko Lukič (AO Kozjak), 2. Tadej Slabe (AO Matica), 3. Brane Vezovnik (AO Ravne), 4. Dorian Šuc (AO Kranj), 5. Uroš Grilc (AO Črnuče), 6. Borut Rus (AO Škofja Loka), 7. Franci Jensterle (AO Škofja Loka), 8. Tomo Česen (AO Kranj), 9. Vili Guček (AO Trbovlje), 10. Samo Gostič (AAO), 11. Igor Jamnikar (AO Matica), 12. Igor Kalan (AO Kranj), 13. Ivica Matkovič (AO Mosor Split), 14. Bojan Leskošek (AAO) in 15. Matjaž Ravnihar (AO Jesenice).
V primeru, da bodo ti rezultati veljali za točkovanje YU pokala (o tem bo najbrž zasedala JUSPEK), je vrstni red v tem točkovanju: ženske: 1. Damjana Klemenčič 77 točk, 2. Mojca Oblak 63, 3. Marija Štremfelj 50, 4. Metka Lukančič 45, 5. Slavica Stojakovič in Miranda Ortar po 34 itd.
Moški: 1. Marko Lukič 77, 2. Tadej Slabe 63, 3. Igor Jamnikar 39, 4. Tomo Česen 37, 5. Miha Kuhar 36 itd.
T. Č.
Prva ponovitev Znamenja ob poti v Votlem vrhu
Opravila sta jo Darko Podgornik in Ivan Rejc - V SZ steni Vršaca Kozorog in Šerbec potegnila zahtevno smer
KRANJ - Severna stena Votlega vrha v Loški steni je po vsej verjetnosti nekoliko manj znana. Tudi obiskana je temu primemo, čeprav je v njej speljana smer, ki spada med najzahtevnejše pri nas. Leta 1984 so jo splezali Rado Fabjan, Igor Mezgec in Igor Škamperle in jo imenovali Znamenje ob poti.
Po tem prvenstvenem vzponu se je na vsake toliko časa našla kakšna naveza, ki je skušala smer ponoviti. Vendar zaman. Vsi poskusi so se končanli v spodnji tretjini stene, kjer je tudi ključno mesto - gladka plošča. Ob poskusih se je na tem mestu odlomilo tudi nekaj lusk, tako da je bilo potem še težje. Sicer je v celoti spodnja polovica smeri najtežja in tudi najbolj krušljiva. Dodatno ceno tej smeri daje tudi dejstvo, da v njej ni nobenega svedrovca.
Prva ponovitev je 21. in 22. avgusta uspela Darku Podgorniku in Ivanu Rejcu, ki sta za to potrebovala 24 ur. Prvi plezalci so sicer smer ocenili VI, A2, mnenje prvih ponavljalcev pa je, da si zasluži oceno VII, A2/A3. Visoka je 750 metrov oziroma 24 raztežajev. V njej je sedaj nekaj več kot 10 klinov, uporabni so zlasti jeseničani, profili in friendi, varovanje pa ponekod ni povsem zanesljivo.
Drug dober vzpon pa prihaja iz SZ stene Vršaca, kjer sta Jože Šerbec in Edo Kozorog (oba Soški AO) splezala prvenstveno smer, ki poteka tako - rekoč po najbolj divjem delu te stene. Tam kjer se Smer mladosti umakne po policah desno, gre njuna smer naravnost navzgor po ploščah (veliko plezanja s hudičevim krempeljcem - A3), potem pa desno in levo mimo streh do vrha. Že kmalu na začetku je povratek nemogoč, na enem mestu pa se je možno umakniti levo v smer Steber. Efektivnih ur plezanja je bilo okoli 15, samostojne smeri pa je približno 250 metrov (sicer 450 metrov) oziroma 10 krajših raztežajev. Ocena nove smeri, ki sta jo Kozorog in Šerbec imenovala Onkraj resničnosti, plezala pa 24. avgusta, je VII-, A2/A3,V-VI.
TOMO ČESEN
Tobogan v JZ steni Martuljške Ponce
Novo smer s tem imenom sta 18. julija, preplezala Tomaž Petač in Tomo Šetina (oba AO Šmarna Gora). Speljala sta jo v vpadnici najizrazitejše razčlembe v JZ steni Martuljške Ponce (nad bivakom I). Od bivaka do vstopa je le 10 minut. V smeri sta pustila 4 kline, za ponavljalce pa priporočata poleg friendov še profilne kline in jeseničane. Skoraj v celoti je varovanje možno urediti samo s friendi in zatiči, kar še posebej velja za ključno mesto. Višina nove smeri je 280 metrov, ocena ključnega mesta je VII-, ostalo pa je VI/V. Novo smer sta plezala 4 ure. Ocena je VII/VI
Ocena smeri Vaja con dios, katere prvo ponoviti sta opravila v osmih urah Srečko Likar in Darko Podgornik je VII/VI, 450 metrov in ne VI+, kot je bilo objavljeno.
Iz športnega plezanja
Matej Mejovšek (Šaleški AO) je v Beli pri Vipavi ponovil Možganski mrk (IX-), na pogled pa je ponovil žensko finalno smer (VIII-) iz lanskega leta. V Armeškem je ponovil Ognjene kočije (IX-), v Ospu Poročno noč (IX-),v Dolžanki pa Mozartove (VIII+) in Disco (IX-). V isti steni je Boris Čujič (AP Velebit Zagreb) splezal Soleo in Živčka (obe VIII+/IX-).
Janez Aleš (AO Kranj) je bil v Paklenici in ponovil E. T. (VIII/VIII+), na pogled pa Flori (VII+) in Ananas. V Bodeščah pri Radovljici pa je splezal Za gajbo pira (VIII), Tri zelene vragce (VIII) ter Čarovnico, ki naj bi imela oceno IX-, vendar pa po mnenju nekaterih ne zasluži takšne ocene. Peter Mežnar (Soški AO) je v Čiginju pri Tolminu ponovil Iztreljeno puščico (VIII+) ter Povest o noči (VIII), v Bohinju pa je uspešno splezal Superfinalno smer (IX-). Miklavža (VIII) v Ospu je ponovil Rok Kodre (Šaleški AO).
Na Braču tekmovanje konec septembra
V organizaciji Agencije za marketing, turizem in design - ITU iz Ljubljane, Zlatnega rta- HTRO Brač hoteli ter Alpinističnega odseka Mengeš bo od 28. do 30. septembra odprto tekmovanje v športnem plezanju v Bolu na otoku Braču. Tekmovanje bo štelo tudi za točke jugoslovanskega pokala.
Pravico sodelovanja imajo vsi jugoslovanski plezalci in plezalci iz tujine, če izpolnjujejo naslednje pogoje: za ženske je pogoj ena smer z oceno VIII- ali več, pri moških pa smer z oceno IX- ali več. Poleg tega se lahko prijavijo tudi tisti, ki so na dosedanjih uradnih državnih prvenstvih (Osp, Zagreb, Bohinj) uvrstili med najboljših pet (ženske) oziroma med najboljših deset (moški). Mimo vseh teh pogojev pa se lahko prijavijo po trije tekmovalci in dve tekmovalki iz vsake republike po izboru njihovih komisij za alpinizem.
Prijave za omenjeno tekmovanje je potrebno poslati najkasneje do 20. septembra na naslov: Metod Škarja, Kolodvorska 24, 61234 Mengeš. Štartnina je 200.000 din (potrdilo pošljite skupaj s prijavo) in jo je potrebno plačati na žiro račun PD Mengeš št. 50120-678-55081 s pripisom za tekmovanje. Vse podrobne informacije pa dobite pri Metodu Škarji (tel. 061/737-118), ki je tudi vodja tekmovanja.
TOMO ČESEN
Mariborčan Marko Lukič ponovno s čisto desetko
Opravil enega redkih vzponov v smeri Kanal im Rucken (X) v ZRN - Za njim je tudi najboljši vzpon na pogled pri nas
KRANJ - Avtor te znane in zelo zahtevne smeri v nemškem Altumuhltalu (točneje v steni Kastelwand) je Wolfgang Gullich, ki je leta 1984 z njo postavil novo mejo športnega plezanja. To je bila takrat prva smer z oceno 8b (X) na svetu in vse do danes ima zelo malo ponovitev. Prvi jo je ponovil leta 1985 Štefan Glowacz.
Marko Lukič (AO Kozjak, K2 Šport) je za to smer potreboval štiri dni. Smer je sicer dolga 20 metrov, vendar je zahtevna predvsem prva polovica. Gre za plezanje v navpični plošči. Prvih nekaj metrov predstavlja vzdržljivostni problem, sledi pa zahteven detajl, ki ga začetnih sedem metrov naredi še težjega. V smeri pride do izraza predvsem moč prstov.
Še istega dne (25. avgust) je nato Lukič opravil še tri vzpone na pogled, med katerimi pa posebej izstopata dva. Najprej je splezal Powerpudding (VIII+), potem pa je z vzponom v smeri Silbernerweg opravil najboljši vzpon na pogled, ki so ga doslej opravili naši plezalci. Smer ima namreč oceno IX. Sledil je še vzpon v smeri Luftschloss z oceno IX in tako je bil izredno uspešen dan zaključen.
Še pred tekmovanjem v Bohinju pa je plezal v Finkensteinu v Avstriji. Opravil je naslednjo vrsto vzponov na pogled: šest smeri VIII-, tri smeri VIII, dve smeri VIII+, potem pa Stranger than Paradise (IX-), Zuckerbrot and Peitsche (IX-), direktni izstop smeri Singapur (po besedah lokalnih poznavalcev - XI, v vodničku pa VIII + ). V smeri Balet Mechanique (IX/IX+) pa mu je za takšen vzpon zmanjkalo dobre pol metra. Skupaj z Lukičem je v ZRN plezala tudi Alenka Vrezner in bila uspešna v smeri Osterweg, ki ima oceno VIII-.
V Finkensteinu so dobre vzpone opravili tudi drugi naši plezalci. Dorian Šuc (AO Kranj) je poleg nekaj smeri z oceno VIII in VIII + na pogled ponovil tudi Mulkubel, ki ima oceno IX-. Potem pa je opravil po vsej verjetnosti šele drugi vzpon v smeri Rock me baby (8a oziroma IX+/X-), ki je najtežja v tem avstrijskem plezalnem centru. Tudi smer Kuaanis Quatsi (prav tako 8a) je bila splezana. Vzpon je opravil Tomo Česen (AO Kranj), ki je poleg te v Bohinju soliral Raz rumenega slona (VIII/ VIII+).
V Dolžanovi soteski je bila najnovejša smer Climbers only (7c+) tudi že prvič ponovljena. Splezal jo je Nejc Zaplotnik (AO Kranj). V Finkensteinu pa je na pogled ponovil Ostkante (VIII+) in Sack Gasse (VIII). Obe slednji smeri je na enak način splezal tudi Uroš Grilc (AO Črnuče).
Za konec pa še dve novici iz Dolžanke. Janez Aleš (AO Kranj) je uspešno ponovil dr. Hofmana (IX/ IX+), Stanko Židan (AO Matica) pa je splezal Tri srca (VIII+). To sicer ne bi bilo nič posebnega, vendar ima Stanko Židan komaj 14 let! Vsekakor lep vzpon za mladega Ljubljančana, ki je tako najmlajši, ki je uspel v tej smeri.
TOMO ČESEN
Iz poročil AO
Jože Zupanc (AO Železar Štore) in Tone Pavlič (AO Raduha) sta splezala novo smer v vzhodnem delu Ojstrice. Smer Starih krokarjev, kot se imenuje, visoka je 200 metrov, ima težave ocenjene VI, A0. Dušan Debelak, (AO Železar Štore) je v navezi s Sašom Lekičem (AO Raduha) v Rjavčkem vrhu prosto ponovil Centralno smer (VIII-). Albin Simonič je z bratom Francijem plezal v Dolgem hrbtu in na pogled prosto ponovil smer Šimenc - Škarja (VII,VII+). Tomaž Žerovnik (prav tako kot prejšnja dva AO Železar Štore) pa je z Evgenom Moričem (AO Jesenice) splezal Rumeni strah v Aniča kuku.
V Novem vrhu je Janez Aleš (AO Kranj) s soplezalko ponovil Olimpijsko (VII) in Omamo (VII) - obe na pogled. Omamo sta plezala tudi še Edo Kozorog in Miro Fon (oba Soški AO). Ista dva sta v severni steni Vratc v Zadnji Trenti opravila 5. ponovitev smeri Čez Lusko (VI+, A2).
Milan Velikonja in Mirjam Bizjak (oba AO Nova Gorica) sta plezala v Švici in v Grimslu ponovila 500 metrov visoko smer Septomania z oceno VI.
V Malem Koritniškem Mangrtu je Filip Bence (AO Tržič) soliral Gilbertija (V+, 800 m).
In še novice o delu AS Krško. Marč Zverina in Gorazd Pozvek sta v Selli ponovila Gardensko smer (V+, Al), Arno Koštomaj in Miloš Kolšek sta opravila verjetno drugo ponovitev smeri Žrelo (A2) v Paklenici, Kolšek in Zver pa sta splezala varianto Jančeve piramide v Ojstrici.
Plezalna stena v telovadnici za trboveljske alpiniste
TRBOVLJE - V telovadnici Cankarjeve šole v Trbovljah je pred dnevi Vili Guček prvi preplezal plezalno steno, ki so jo trboveljski plezalci sami zgradili. Material so prispevele trboveljske delovne organizacije. Stena je visoka 5 metrov, za plezanje bodo uporabili tudi del stropa, tako da bo na voljo 50 kvadratnih metrov plezalne površine. Celotna stena ima luknjice, kar bo omogočilo premeščanje oprimkov in poljubno kombiniranje smeri.
Alpinisti in športni plezalci AO PD Trbovlje so zadovoljni ob novi pridobitvi, saj bodo lahko odslej nemoteno trenirali tudi pozimi. Še posebej pa zato, ker bodo lahko pripravljali tečaje za mlade plezalce. Morda bodo lahko pripravili tudi tekmovanja, čeprav je stena nizka.
M. P.
Najbolje prodajani vodnik
Čeprav je izšel Vodnik po planinskih postojankah šele sredi letošnje sezone, je prva naklada pošla že pred več kot pol meseca (res pa je, da so jo večino pokupile knjigarne in da ga je v njih ponekod še dobiti). Sedaj je v tisku nova, skoraj dvakrat večja, pa vendarle - kolikor izvodov ekonomat PZS prejme, toliko jih takoj tudi odda. Franjo Zupančič, ki skrbi za to delo, zato priporoča: Pridite po 4. septembru, tedaj se vrnem z dopusta in takrat bo tudi vodnikov spet dovolj. Bodo pa seveda dražji, nova cena je namreč 250.000 din.
O Vodniku po planinskih postojankah SR Slovenije je slišati tako rekoč samo pohvalne besede. V njem je vse, kar te o koči zanima. Risbe so večinoma zelo dobre, primerne bi bile tudi za razglednice, bi vsaj dobili kvaliteto ... Manjka le imensko kazalo na koncu, ker se kar težko znajdeš v premišljevanju, kako se kateri postojanki uradno reče.
F. S.
Festival v Banfu
14. mednarodni festival alpinističnega filma v kanadskem mestu Banf, bo od 3. do 5. novembra 1989. Festival je med avtorji alpinističnih filmov (žal pa ne tudi med našimi odkupovalci) močno uveljavljen in prav bi bilo, da bi se ga začeli udeleževati tudi naši ljudje. Informacije je mogoče dobiti pri direktorici Interfilma Nuši Podobnik (Vrhovčeva 8A Ljubljana, tel 317-340).
Delo Zlatka Smerketa v prodaji
Pred dnevi se je začela tudi redna prodaja (sedanja cena je 150.000 din) druge izdaje dela Zlatka Smerketa Planinarstvo i alpinizam. Težko je sicer opravičiti leto dni zamude, ki ni prizadela le prednaročnikov, temveč kar pretežni del jugoslovanske planinske javnosti, toda tisti, ki vedo, v kakšnih razmerah nastajajo taka dela, bodo razumeli. Tudi poziv založnika Planinske zveze Hrvatske (na pomoč mu je priskočila tiskarna Zrinski TIZ iz Čakovca) prednaročnikom (njih cena je bila le 10.000 din), da s prostovoljnimi prispevki pomagajo pokriti močno povečane stroške.
Knjiga ima dopadljiv barven ovitek, skoraj 500 strani (14 cm x 20 cm) drobnega dvokolonskega tiska in je polna skic in fotografij (ki pa bi bile lahko malo bolje natisnjene). Žal pa tudi ta izdaja - morda še celo bolj očitno kot prva - želi povedati vse: od tega, kako se je razvijal alpinizem (celo posebej za vsako našo republiko) in kako so nastala najpomembnejša gorstva, do »kako začeti s planinstvom«, nevarnosti v gorah, tehnike plezanja, reševanja v gorah, prve pomoči, meteorologije, speleologije, planinske fotografije, turnega smučanja... kar preveč. Sicer pa so nekateri, ki si žele imeti vse lepo zbrano v enem. Planinska založba pri PZS je izbrala obratno pot, od podrobnejšega obravnavanja posameznih tem: splošen učbenik, toda ne preobsežen, naj bi šele nastal, za tiste, ki si žele osnovnih informacij.
Planinarstvo i alpinizam Zlatka Smerketa je v vsakem primeru delo, ki zasluži vso pozornost in ga bomo, upajmo, lahko podrobneje predstavili tudi še v naši rubriki.
FRANCI SAVENC
Spodbuda planinstvu v Kranju
90 let organiziranega planinskega dela - Planinstvu je posvetil pozornost tudi občinski izvršni svet - Vsak drugi Kranjčan v gorah
KRANJ - Planinstvu, ki v Kranju letos slavi 90 let organiziranega delovanja, so namenili pozornost tudi v občinskem izvršnem svetu. Na seji, ki je bila v planinskem domu na Kališču pod vrhom Storžiča, je bila osrednja točka prav obravnava aktualnih zadev v planinstvu in gorski reševalni službi v kranjski občini.
Kot so dejali predstavniki PD Kranj, je planinstvo v kranjski občini zelo priljubljeno. Ocenjujejo, da skoraj vsak drugi Kranjčan vsaj občasno hodi v gore. Prizadevajo si, da bi čim več teh ljudi vključili v planinske vrste. V ta namen so ustanovili društvene sekcije po šolah, podjetjih in krajevnih skupnostih. Organizirajo strokovna predavanja in iščejo druge oblike dejavnosti, s katerimi bi planince pritegnili v društvo. Kranjsko planinsko društvo je z več kot 3000 člani eno največjih v Sloveniji, vendar s tem številom še niso zadovoljni. Med drugim ugotavljajo, da izgubljajo stik z mladimi po končani osnovni šoli.
PD Kranj ima štiri planinske postojanke, s katerimi dobro gospodari, ne morejo pa se pohvaliti s tem, da bi jim kaj več denarja ostajalo za vzdrževanje in popravila. Skrbi tudi za okoli 200 kilometrov planinskih poti, kar je precejšnje breme. Tiste v visokogorskem svetu, ki morajo biti zavarovane s klini in žicami, povzročajo pri vzdrževanju precej stroškov pa tudi ljudi, ki so jih pripravljeni obnavljati, je težko dobiti.
Na seji je predsednik društva Franc Ekar opozoril na nekatere zadeve, ki motijo planince ali pa povzročajo ekološke in druge probleme v gorskem svetu. To velja zlasti za gozdne poti, nenadzorovano ovčerejo in širitev smučišč. Do tega prihaja med drugim zato, ker med gozdarji, pašnimi skupnostmi, turističnimi organizacijami, planinci in drugimi ni dogovora o uporabi planinskega sveta, zato vsak ravna po svoje. V PD Kranj se tudi zavzemajo za to, da bi mejni gorski svet med Gorenjsko, Štajersko in avstrijsko Koroško razglasili za krajinski park.
O zamisli, da bi na Kalškem grebenu zgradili novo planinsko postojanko, v PD Kranj menijo, da to ne bi bilo smotrno. Blizu sta namreč planinski koči na Krvavcu in na Kokrskem sedlu. Pravijo, da bi bilo bolje, če bi za potrebe planincev usposobili pastirsko kočo na Dolgih njivah med Zvohom in Kalškim grebenom.
V kranjski občini imajo zelo močno postajo GRS, ki vključuje kar 80 članov. Letno sodeluje v 12 do 15 reševalnih akcijah v gorah. V občini so dosegli dogovor, da podjetja sama nadomestijo zaslužek svojim delavcem, ki sodelujejo v teh akcijah, iz občinskih sredstev pa občasno dajejo denar za opremo. Ta je, kot je povedal Emil Herlec, že tako draga, da predstavlja vse večji finančni problem.
Občinski izvršni svet je po obravnavi sprejel več sklepov, s katerimi naj bi pripomogel k razmahu planinske dejavnosti v kranjski občini in k boljšemu finančnemu položaju gorske reševalne službe. Med drugim je zavodu za šolstvo priporočil, da bi v srednjih šolah posvetili pozornost tudi planinstvu v obliki neobveznega pouka ali na kak drug način. To bi bilo za mlade Gorenjce, ki v precejšnjem številu zahajajo v gore, lahko zelo spodbudno in hkrati koristno v preventivnem smislu.
LADO STRUŽNIK
Naturisti na Triglav
LJUBLJANA - Planinski izlet društva naturistov K naravi v Ljubljani (Miklošičeva 38/VI) od 8. do 10. septembra na Triglav pričakujejo člani z veliko nestrpnostjo. Prijavni rok: do 5. septembra.
Slabo vreme preprečilo pohod na Nanos
POSTOJNA - Tudi letos je Planinsko društvo Postojna pripravilo vse za izvedbo 15 tradicionalnega pohoda 100 družin na Nanos Slabo vreme pa je onemogočilo izvedbo te priljubljene planinske prireditve. Vrh Nanosa je pihala močna burja, deževalo je neprenehoma, temperatura pa je bila le +3 stopinje. Kljub temu pa se je pri planinski koči zbralo nekaj zanesenjakov, med njimi je bila tudi predstavnica družine Škodič, ki ima že nekaj let rekord v udeležbi najštevilnejše družine na pohodu.