Delo, Šport: ... Smeli himalajski načrti Slovencev v letu 1997
Glavna cilja sta Nuptse in Gjačung Kang - Davo Karničar bo še enkrat poskusil smučati z Everesta
Slovenski alpinisti imajo tudi v letu 1997 celo vrsto dobrih načrtov. Če jim bo uspelo uresničiti zahtevnejše med njimi, bomo tudi ob koncu leta 1997 lahko mirno zapisali, da slovenski alpinizem drži korak s svetovnim vrhom.
Več odprav, pa tudi posamičnih navez, bo plezalo tako rekoč po celem svetu. Viki Grošelj, Stane Klemenc in Rafko Vodišek se verjetno že vzpenjajo proti najvišjemu vrhu Antarktike, mlada Korošca Grega Lačen in Dani Vezovnik pa plezata v Patagoniji. Čez nekaj dni bosta v Patagonijo odpotovali še dve manjši ekipi, maja in junija bo nekaj alpinistov odšlo v Ande, poleti pa nameravata dve odpravi plezati na Grenlandiji. Največ medijske pozornosti pa bodo prav gotovo pritegnile himalajske odprave.
Ob odhodu odprave na Antarktiko je podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Škarja predstavil najpomembnejše slovenske himalajske odprave v letu 1997. Spomladi se bo hrvaški odpravi na Everest pridružilo nekaj Slovencev, Davo Karničar pa bo po lanskem neuspehu še enkrat poskusil uresničiti svoj veliki načrt smučanja z najvišje gore sveta.,
V jesenski himalajski sezoni bosta odšli v Himalajo dve majhni odpravi z zelo zahtevnima ciljema. Še ne preplezane zahodne stene Nuptseja (7861 m), ki je zavrnila že številne odprave, se nameravajo lotiti Tomaž Humar, Janez Jeglič in Marjan Kovač.
Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, ki se jima bosta verjetno pridružila še dva mlajša alpinista, pa nameravata preplezati še nedotaknjeno severno steno Gjačung Kanga (7950 m). Uspeh na katerikoli izmed teh dveh odprav bi prav gotovo pomenil dosežek svetovnega formata.
Načrtov je torej več kot dovolj, upamo pa lahko, da bodo po številnih nesrečah v letu 1996 gore našim alpinistom letos bolj prijazne in da se bodo vsi srečno vrnili domov.
MIHA PETERNEL
Slapovi v Krnici so že zamrznili
Aljaž Anderle-Ful in Klemen Premrl (oba AO Tržič) sta 29. decembra preplezala najbolj izrazit slap v levem delu ostenja Prednje glave nad Krnico. Visok je 200 metrov, plezala sta 3 ure, težavnost pa ocenila 5-. Sestopala sta levo od slapu po strmem poraščenem svetu, ki je zahteval nekaj plezanja in tri spuste po vrvi.
Pod slapom sta naletela na stare sledi, v slapu samem pa ni bilo videti, da bi že kdo plezal pred njima. Ker je ta del ostenja Prednje glave bolj malo obiskan, menita, da sta ga morda vendarle prva preplezala in zanj predlagata ime Fulova rida. Ko sta se zjutraj s prijatelji peljala od Erike proti Mihovemu domu, so zleteli s ceste. S pomočjo plezalnih vrvi so naredili škripčevje, ki se sicer uporablja pri reševanju poškodovanih plezalcev in avto potegnili nazaj na cesto. Katra je bila sicer obtolčena, vendar se je še dalo peljati, zato so z načrtovano turo nadaljevali.
Istega dne so Klemen Belhar, Andraž Koren, Florjan Košir in Andrej Rožič preplezali Drugi slap v Krnici (3+), Anderle in Premrl pa sta že nekaj dni prej preplezala Desni slap (4/4+) v Prisojniku.
M. P.
Civetta in Torre Trieste v enem dnevu
Francoza Jean Marc Clerc in Francois Marsigny sta poleti v enem dnevu prosto preplezala dve dolgi klasični smeri v Dolomitih. Zjutraj sta vstopila v Philipp-Flamm (VII+. 950 m) v Civetti, zvečer pa že v temi izstopila iz Carlesso - Sandri (VIII, 700 m) v Torre Trieste. Skupaj 70 raztežajev, od katerih noben ni bil lažji od IV+, vmes pa še dve uri hoje z vrha Civette pod Torre Trieste!
M. P.
Plezali na Tajskem
Betka Galičič (PK Škofja Loka) in Tanja Rajgelj (AO Kranj) sta se vrnili s Tajske, kjer sta mesec dni plezali v plezališču Phra-Nang, kamor v zadnjem času prihajajo športni plezalci z vsega sveta. Na enem kraju so zbrane tako težke in atraktivne smeri kot tudi lahke smeri za začetnike. Eksotični otočki, na katerih stojijo stene, pa dajejo plezanju še poseben pridih. Lani spomladi je to plezališče obiskal tudi eden izmed najboljših slovenskih športnih plezalcev Stane Židan in izenačil naš najboljši dosežek v plezanju na pogled.
Tanja Rajgelj je v mesecu dni na pogled preplezala več kot štirideset smeri do osme težavnostne stopnje, z rdečo piko (to pomeni, da je smer pred uspešnim vzponom preštudirala) pa je preplezala smer Night in White Satin (7b+ oz. IX-). Betka Galičič je imela smolo, saj je plezala le prvih deset dni, potem je morala zaradi poškodbe kolena do konca počivati. V prvih dneh je na pogled preplezala več smeri, težkih do 6c (VII+/VIII-).
M. P.
Grenlandija vse bolj obiskana
Granitne stene na jugu Grenlandije obiskuje vedno več alpinistov. V lanskem letu so svoj delež pri odkrivanju tega področja dodali tudi naši alpinisti. Silvo Karo je preplezal novo smer z dvema Angležema, Igor Kalan in Miha Kajzelj pa sta sodelovala na uspešni hrvaški odpravi.
Lep uspeh sta dosegla tudi Francoza Lionel Daudet in Benoit Robert, ki sta splezala 900 metrov visoko smer Lllnesperee v zahodni steni Suikarsuaka. V steni sta preživela 13 dni in kar 11-krat spala v visečih posteljah. Prosto sta preplezala mesta, težka do 7b (VIII+/IX-), najtežji tehnični raztezaj pa sta ocenila A4+. Zanj sta porabila kar sedem ur. Daudet je v njem večkrat padel, enkrat celo 25 metrov. Zanimivo je, da sta bila zdoma vsega skupaj le 21 dni. Vzpon je bil nominiran tudi za mednarodno alpinistično priznanje Zlati cepin, ki je letos pripadlo Vanji Furlanu in Tomažu Humarju za prvenstveno smer na Ama Dablam.
M. P.
Soliranje v Dolomitih
Italijan Pietro del Pra je poleti v JZ steni Cime Scotoni v dveh dneh sam preplezal smer Zauberling (IX, 23 raztežajev, obvezna mesta IX-). Smer je prvi preplezal Avstrijec Cristoph Hainz s soplezalci leta 1990 popolnoma brez uporabe svedrovcev. Pietro del Pra se je med solo vzponom varoval z vrvjo.
M. P.