Delo, Šport: ... Plezali v Ospu
V nedeljo, 29. aprila sta Peter Poljanec in Slavko Svetičič ponovila Gobo v Osapski steni, Milan Černilogar in Mirko Likar (vsi AO Idrija) pa Novo smer. Ker je s tem Poljanec postal prvi, ki je preplezal obe »standardni smeri (Gobo in Staro smer), smo ga poprosili za oceno.
Goba je skoraj povsem tehnična smer in zahteva od plezalca »atletsko« plezanje. Še posebno so hudi previsni trije raztežaji, toda vsi klini, pa tudi stojišča so solidni, le daleč vsaksebi. Tako kot v smeri Osp 78 je tudi tu eno od stojišč v stremenih. Je pa smer Osp 78 veliko lažja, čeprav jo manj izkušenim nikakor ne priporočamo (sedem raztežajev - štirje tehnični, med temi eden težak). Za ponavljalce priporoča Poljanec 20 - 30 vponk, trakove in lestvice, klini( v normalnih razmerah seveda) niso potrebni.
»Paklenica 79« v podrobnem
Akademski AO: 14 članov je opravilo 42 vzponov. Med njimi so pomembni:
1. ponovitev Forme vive (Janez Benkovič iz AO Kamnik in Rok Kovač),
2. ponovitev Diagonalne smeri (Janez Ileršič iz AO Idrija in Janez Skok) in
2. ponovitev Unionaške smeri (Rok Kovač in Lidija Painkirher), Marička Sabolek pa je z Milanom Vošankom (Ravne) ponovila Klin. Drugi so plezali Mosoraško, Sažeti, Karabore, Šaleško, Brahmovo itd.
Škofja Loka: Na prvomajskem srečanju v Paklenici je bilo 13 članov, ki so opravili 90 vzponov. Preplezali so med drugim: Mosoraško, Brahmovo, Šaleško, Raz za malo kladivo,Karabore, Akademsko itd.
Tržič: V Paklenico je odšlo 11 alpinistov in 9 pripravnikov in čeprav pregleda, vseh vzponov še niso pripravili, jih je manj kot prejšnja leta. 24. aprila sta Tomo Česen (Kranj) in Dušan Markič preplezala Klin. Dva dni kasneje Česen in Iztok Tomazin Celjski steber v Čuku, 27. aprila pa Tomazin in Matjaž Ivnik Jenjavo smer v Kuku. Tomazin sam pa je še isti dan opravil (prvi) solo vzpon po Zgrešeni smeri v Visoki glavici. 29. aprila sta Ivnik in Tomazin v Tulovih gredah preplezala prvenstveno smer Pelikan (spodnji del VI+/V, zgornji IV+/II-III, 270 m).
Vsekakor najpomembnejši vzpon pa sta Ivnik in Tomazin opravila 23. to 24. aprila letos, ko sta rešila morda najizrazitejši problem Anič kuka - gladki steber med Velebitaško in Jenjavo smerjo. Prvenstveno smer sta imenovala Albatros, plezala sta jo 26 ur, ocenila pa s VI, A2, 350 m.
Neuresničeni načrti
Čeprav so alpinisti, posebno mladi, že dolgo delali načrte, kaj vse bodo lahko preplezali med prvomajskimi prazniki, so le redki zadovoljni. V Paklenico so nekateri odšli npr. že več dni pred prazniki, šotorišče na Aniča luki je bilo potem spet polno in še vedno ni povsem prazno, toda izrednih vzponov je malo. Nekateri so celo lahko plezali le po dan, dan in pol. Nič boljše se niso imeli tisti, ki so odšli v druge gorske skupine ali na tuje.
Med Rušico in Frdamanimi policami
V soboto, 28. aprila, so člani AO Črnuče Aleš Dolžan, Miha Kuhar in Filip Štucin plezali (4 ura) grapo med Rušico in Frdamanimi policami, tisto, za katero v vodnika Plezalni vzponi piše, da sta jo 1. septembra 1983 v sestopu zmogla Bischofberger in Schinko (najbrž s spustom ob vrvi). V okoli 300 m dolgi grapi so imeli odlične snežne razmere, pa tudi že tri ali štiri skalne skoke (naklonina do 50 stopinj). O ponavljalcih nimamo podatkov.
Kranjčani v Ande
Ker v letalu niso dobili prostora za odhod predhodnice, bodo vsi udeleženci odprave »Alpamayo 79«, ki jo ob 80 – letnici organizira PD Kranj, odšli na pot že 15. t. m. Vrnili pa se bodo v dveh skupinah: 28. junija bodo iz Lime odleteli Karničar (Jezersko), sestri Perčič, Ručigaj in dr. Horvat, 15. Julija pa še drugi: Česen, Dolenc, Kranjc vodja Markič, Oman, Šegregur in Trušnovec.
Poleti se odpravlja v Ande (Cordillera Blanca) še skupina alpinistov Akademskega AO, toda povsem privatno. Na pot bodo odšli 3. julija.
Zimska premiera v Civeti
Poljaki Krisztof Pankevič, Zbignev Bah, Aleksander Varm in Marek Serva so 4. marca vstopili v Comicijevo smer v SZ steni Civete in jo v 10 dneh (v povsem alpskem slogu) tudi preplezali. Stena, ki je visoka 1200 m, po tej smeri pozimi še ni bila preplezana in ker je težka ter ima številne prečnice, pozimi še posebno zahtevna, štejejo nekateri ta vzpon za najboljšega letos pozimi. Bil je tudi mraz, 10 do 15 stopinj pod ničlo in 8. marca je pričelo hudo snežiti. Izplezali so (14. marca) po Cassinovi varianti.
Značilno je, da so Poljaki smer preplezali povsem prosto (zabili so menda le pet klinov), ker bi drugače - to je njihova trditev - potrebovali za vzpon vsaj mesec dni. Od že zabitih klinov pa so jih tudi lahko uporabili le 30, drugi so bili skriti pod snegom in ledom.
Lotse in Makalu
Kot smo že večkrat poročali, so nedaleč stran od naših, na ledeniku Kumbu, tudi Avstrijci, ki se po normalni smeri vzpenjajo na Lotse. Če bodo uspeli, bodo šele tretja uspešna odprava. Ta vrh, sicer visok kar 8501 m in z eno najbolj impozantnih sten v Himalaji, namreč postaja privlačen šele v zadnjem času. Že jeseni se bodo pod njegovo SZ steno zbrali Poljaki, člani KW iz Glivice, ki jih bo vodil Adam Bilčevski. V načrtu imajo tudi, da bi se povzpeli na neosvojeni Srednji vrh Lotseja (8426). Stena Lotseja pa je tudi bodoči »veliki« cilj naše KOTG. Po Makaluju in Everestu nadvse primeren.
V Nepalu je tudi zahodnonemška odprava pod vodstvom Gerharda Lenserja, ki jo je organiziral njihov »Arhiv za himalajska proučevanja«. Za cilj so si izbrali ponovitev normalnega pristopa na Makalu (8485) in znanstvena raziskovanja okolice.