Delo, Šport: ... Precejšen obisk Andov - Največ člani PK Rifnik
Kot vse kaže sta prvenstveni smeri v ostenju Huascarana Sur (6768 m) in Piramideja (5885 m), vsaj deloma verjetno tudi v Alpamayu (5947 m) in morda tudi v Piscu (5800 m)
Prva šentjurska odprava »Andi 95« je odpotovala v Peru 23. maja letos. V njej so bili Jože Cajzek, Dušan Debelak, Andrej Govedič, Viki Mlinar, Aleš Nežmah in Tomaž Žerovnik, člani PK Rifnik iz Šentjurja pri Celju, ki sta se jim pridružila še Dušan Strnec (AO TAM) in Jernej Grudnik (AO Luče). Za aklimatizacijo so se povzpeli na Churop (5200 m), potem pa še na turistično bolj oblegani Pastaruri (5200 m); z njega je Pepevnik poletel s padalom, Mlinar in Debelak pa sta se »dričala na veliki nogi«. Naslednji teden so potem za sprostitev sodelovali na športnih igrah, ki so jih - z mednarodno udeležbo - pripravili domačini. Jože Cajzek je zasedel 3. mesto v veleslalomu, Debelak, Grudnik, Mlinar in Žerovnik pa so si razdelili 1.- 4. mesto v hitrostnem plezanju.
Prvi odhod Debelaka in Žerovnika pod Huandoy se je končal v »bazi« pod južno steno. Tomaževe bolečine v grlu, preveč oddaljena voda in utrujenost od nošnje 30 kilogramskih nahrbtnikov ... Vrnila sta se v dolino. 6. junija ob 6. uri pa sta začela zares. Krajna poč ju je hudo zaposlila, višje gori pa je bilo potem vse bolje. Izmenično sta plezala raztežaje z naklonino 60 do 90 stopinj. Popoldan pa se je spustila megla, ravno ko sta dosegla skalni del. Videlo se je za kaka raztežaj, dovolj, da jima je bilo jasno, zakaj so Japonci v soseščini uporabili toliko svedrovcev. Noč sta prebila v snežni luknji na višini 5800 m. Čez noč se je sicer zjasnilo, toda zjutraj ju je spet pozdravilo oblačno vreme in še veter je pihal. Vseeno sta nadaljevala. Po tridesetih metrih prostega plezanja (VI+) pa je bilo konec z oprimki. Kmalu tudi s specialčki in krempeljci ni več šlo. In ko se je Dušanu izpulil klin in ga je šele tretji zadržal, sta videla, da brez svedrovcev res ne bi šlo. Pa sta se raje odločila za povratek.
Medtem pa so se Grudnik, Mlinar, Nežmah in Pepevnik povzpeli na Pisco (5800 m). 7. junija so preplezali žleb (80/45-50 st., 600 m) v vpadnici vrha, za katerega so jim potem v Huarazu zatrjevali, da do tedaj še ni bil preplezan. (Če je to res, so jo poimenovali kar Smer A.) Cajzek, Govedič in Strnec so se povzpeli po Normalni smeri. Teden dni kasneje so nadaljevali z Alpamayem. Nežmah je z Monasterio, Baskom, ki pa živi v Peruju, preplezal smer Peru - Kanada (85/55-60 st., 400 m). Isto sta dan kasneje ponovila še Debelak in Žerovnik. Grudnik in Mlinar pa sta 14. junija preplezala smer desno od (velikega novega) odloma oziroma še bolj desno od Francoske smeri. Tudi tod menda pred njima ni še nihče plezal, se pa pod vrhom priključi smeri Jage; ocena: 90/50-60 st., 400 m. Dan kasneje so Govedič, Pepevnik in Strnec preplezali še smer Peru - Kuba v isti steni. Cajzek, Grudnik in Monasterio pa so se povzpeli na Quitaraju (6035 m). Potem pa še nočni vzpon: med 15. in 16. junijem so Grudnik, Mlinar, Pepevnik in Žerovnik nenavezani, vsak za sebe, preplezali Nizozemsko smer (45-60 st., 850 m) v zahodni steni Quitaraja, sestopali pa so po Francoski (45-55 st., 800 m).
V dneh od 26. do 29. junija sta Debelak in Žerovnik opravila do tedaj letos najboljši vzpon. Če bo tudi preverjanje med tujimi poznavalci Cordillere Blance potrdilo oceno, da je smer prvenstvena, se bo imenovala ALPOS Slovenija. Izhodišče jima je bila vas Shilla, za cilj pa sta si izbrala Huascaran Sur. Začela sta na višini nekako 4700 m. Po skalnem grebenu (IV) sta okoli 5200 m dosegla snežnega, kjer sta prvič bivakirala. Drugi dan sta večinoma plezala po snegu (50-70 st.), skale je bilo le kakih deset metrov (IV+). Dosegla sta višino 5900 m in drugič bivakirala. Tretji dan pa sta se morala spopasti še s strmim ledom (80-85 st.), da sta dosegla vršno piramido (6470 m). Potem pa v slabem vremenu z močnim vetrom in v globokem novem snegu po grebenu na južni vrh Huascarana (6768 m)! Četrtega dne so bili na vrhu - prvi letos. Potem pa po Normalni smeri hitro navzdol. Zaradi slabega vremena pa sta morala na ledeniku še četrtič bivakirati. Ocena: TD (IV+, 50-85 st.), 1650 m. s sestopom 40 ur.
Medtem so se športne igre v Montereju nadaljevale. In 5. julija je Debelak dosegel še en lep uspeh (ki so mu precej pozornosti namenili tudi novinarji); na tekmovanju v športnem plezanju na naravni skali je zmagal pred dvema Američanoma. Naslednji dan sta Grudnik in Mlinar z Monasterio ponovila še Slovensko v Artensoraju (6025 m).
13. julija zjutraj je imel Mlinar prehude želodčne težave, zato sta za vzpon prek JZ stene vrha Piramide (5885 m) ostala Debelak in Monasterio sama. Ob pol šesti sta bila že pod steno, ovešena le z najnujnejšo opremo. Začela sta na dnu navpičnega žleba zagrajenega s skalo, ki vodi na vrh levo od doslej edine smeri v tej steni. Po 12 m se je naklonina nekoliko zmanjšala in naslednje tri raztežaje sta lahko splezala nenavezana. Plezala sta nekoliko v desno in se znašla pod sneženo vertikalo. Prehod sta našla na desni, potem pa spet navzgor. Prečnica v navpičnem snegu, ki sta jo ocenila kot »grozno«, ju je privedla v kombiniran svet. Višje pa je bilo še 300 m ne preveč predelanega snega z naklonino 60-70 st. Rob vrha sta dosegla ob petih popoldan. Potem pa po isti smeri še navzdol. Le na ključnih mestih sta se oba spuščala; za ledne kline ni bilo razmer, pomagale so le »sulice«. Potem je začelo snežiti in ovila ju je gosta megla, ki ju je 300 m nad vznožjem stene prisilila k nepredvidenemu postanku. Po dveh urah pa je bilo bolje megla in - ob pol tretji naslednjega jutra sta si na varnem lahko stisnila roke in novo smer poimenovala FACIG uno.
Odpravo so podprli: ALPOS, FACIG, Constructa.Telcom, Makro Com, Viva, Elektroinstalacije Selič, MM, MSK, Agrocom, Peitis, Dinos, Pluton, MapTrade, Climber Slovenska Bistrica, Zavarovalnica Celje in Klasje Celje.
FRANCI SAVENC
Spomladanska sezona v Nepalu
Neumorna kronistka dogajanj v Himalaji Nepala in tibetanske strani mejnih gora Elizabeth Hawley je tudi za letošnjo predmonsumsko sezono pripravila seznam odprav in njih dosežkov. Vseh odprav je bilo 43, za cilj pa so si izbrale vsega le 16 vrhov.
Ker je vse več mednarodnih (še posebej komercialnih) odprav, praktično ni več mogoče realno ocenjevati alpiniste, katere države so bolj aktivni. Verjetno pa so to sedaj Američani, ki so sodelovali kar na desetih odpravah. Nemci so npr. le na šestih in Japonci na štirih; slovenski alpinisti so z dvema odpravama nekje na sredini. Med udeleženci pa so bili tudi iz alpinistično bolj »eksotičnih« držav: Nove Osetije, Brazilije, Romunije, Finske, Latvije, Turčije, Južne Afrike, Peruja ... Kar pet pa se jih ni vrnilo domov: trije Nemci, vodja avstralske odprave na Makalu in eden od Šerp.
Najbolj oblegan je še vedno Everest (8848 m). Od 15 odprav nanj pa jih je delovalo na nepalski strani le troje! Dvema je uspelo po klasični smeri čez Južno sedlo, ena pa se je morala zadovoljiti s (klasičnim) pristopom na Lotse. Po tem, da je pri prvi uspelo le Šerpi, pri drugi pa so bili med petimi na vrhu kar tri Šerpe, lahko sklepamo, da so temeljile na komercionalni osnovi. Med 12 odpravami s tibetanske strani pa ni uspelo le eni, sicer pa so vse odločile za klasično smer prek Severnega sedla in po severnem grebenu, le ena za SV greben. Everest ima tako sedaj že 223 pristopov! Sledi mu - po obleganosti, množičnosti poskusov s tibetanske strani in številu pristopov - Čo Oju (8201 m). Osem odprav si ga je to spomlad izbralo za cilj, vsem je uspelo, toda vsem po severozahodnem pobočju. Prvi letošnji pristop (sicer pa 160.) je 18. aprila opravil Aco Pepevnik, zadnjega (172.) pa nemško-avstrijska naveza 1. junija. Na vrhu je bilo skupno kar 45 ljudi, med njimi tudi tri alpinistke in šest šerp. Anapurna je kot vemo imela le en obisk in po do sedaj znanih rezultatih je dosežek naše odprave alpinistično najbolj odmeven: smučanje bratov Karničarjev prav z vrha zaključeno v bazi še istega dne (29. aprila), kot je bil opravljen pristop na vrh, kaj takega doslej ni uspelo še nikomur. Omeniti velja še Mehičana Carlosa Carsolia, ki je kmalu po pristopu na Anapurno z našimi, opravil (sam, že 15. maja) še s svojim 11. osemtisočakom - Daulagirijem (8167 m). Sicer pa je na tem vrhu uspelo obema odpravama, med 72. in 76. pristopom na vrh po Klasični smeri je uspelo 15 alpinistom, med njimi sta bili dve alpinistki. Ob Carsoliu je bil dvakrat uspešen to spomlad le še Šerpa Babu Čering: na Everestu je bil 14. in 26. maja, seveda obakrat z isto (mednarodno) odpravo ter po isti smeri, ko je spremljal odpravinega »klienta«. Na Makaluju (8463 m) je uspelo vsem petim odpravam; 42. do 47. pristop, 12 jih je bilo na vrhu po SZ grebenu, osem Japoncev pa se je 21. in 22. maja povzpelo na vrh po kombinaciji SV grebena (do platoja vzhodno od Makalu La) in SZ grebena. Po klasični smeri so bili tudi na Manasluju (8163 m, 45. pristop), pa Baruntseju (7129 m, 35. pristop), Ama Dablamu (6812 m, 151. pristop). Edini zabeleženi prvi pristop je opravila norveško-britanska odprava pod vodstvom Arne Naesa; med petimi na vrhu Drangnag Ri (6801 m) je bil tudi neugnani Chris Bonington. Edino (vsaj delno) kombinacijo smeri pa je opravila britanska naveza, ki je bila 28. aprila po SV stebru/grebenu enajsta na vrhu Tavoče (6501 m), sestopila pa je po SV grebenu. Ni pa uspelo (italijansko-češki odpravi) na Kangčendzengi (8586 m), pa tudi takih vrhovih kot sta npr. Anapurna 4 (7525 m, kar dvema odpravama) in Pumori (7161 m).
FRANCI SAVENC
Ženska ponovitev Bonattijevega stebra
Jasna Bratanič in Mira Zorič sta 22. julija odpotovali v Chamonix. Vreme je bilo lepo, vendar zelo vroče. V lednih smereh je bil samo trd črn led, zato sta se odločili za skalo. 24. in 25. julija sta preplezali Bonattijev steber (TD+, 600 m) v Druju.
23. julija sta se povzpeli z Montenversa do koče Charpoua na južni strani Druja. Naslednjega dne sta štartali zgodaj zjutraj. Povzpeli sta se na sedlo Flames de Pierre, od koder sta se po vrvi spustili do vznožja Bonattijevega stebra. Pred njima je bilo v stebru že 10 navez. Do noči sta preplezali približno polovico smeri, nato bivakirali in 25. 7. po 20 urah efektivnega plezanja priplezali na vrh. Sestopili sta po normalni smeri.
Po nekaj dneh počitka sta skupaj z Radom Nadvešnikom preplezali še Frendojev steber (D+, 1100 m) v severni steni Aiguille du Midi. Vstopili so 29. 7. popoldne in do noči preplezali skalni del stebra. Naslednje jutro so preplezali še zgornji ledni del, ki je bil zaradi črnega ledu zelo težaven.
Po vrnitvi domov je Brataničeva z Moniko Kambič v 10 urah preplezala še Cozzolinovo zajedo (VI/V, 800 m), dolgo in zahtevno klasično smer v Malem Koritniškem Mangartu.
(M. P.)
Aleš Česen preplezal svojo prvo 8a
Aleš Česen, sin enega izmed najboljših slovenskih alpinistov Toma Česna, je preplezal svojo prvo smer z oceno 8a (IX+/X-). 29. julija je v Bohinjski Beli preplezal 22 metrov visoko smer Ekosistem (8a).
Aleš Česen je šele letos aprila dopolnil 13 let. Je eden izmed vodilnih predstavnikov najmlajše generacije plezalcev, ki je že vse od začetka sistematično trenirala na umetnih stenah ter imela zgrajen sistem rednih tekmovanj. Prvi rezultati sistematičnega dela so torej že opazni, morda pa bo čez nekaj let kakšen od mladih slovenskih plezalcev že v samem svetovnem vrhu.
Napredek Aleša Česna je hiter. Pred tremi leti je preplezal smer z oceno 6c+ (VIII-), predlani 7b+ (IX-), lani pa že 7c (IX). Lani je dosegel tudi dober rezultat pri plezanju na pogled, ko je preplezal smer z oceno 7b.
Letos vodi v skupni razvrstitvi državnega prvenstva pri starejših dečkih, lani je zmagal med mlajšimi dečki, predlani pa je bil drugi med cicibani. Še posebej pa je pomembno, da tudi na mednarodnih tekmah za mlajše kategorije dosega dobre rezultate. Lani je bil v Škofji Loki prvi, letos pa se je na Slovaškem in v Linzu uvrstil na drugo mesto.
(M. P.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Tabor pod Mangartom
Peter Podgornik sporoča, da bo 18., 19. in 20. avgusta pod severno steno Malega Koritniškega Mangarta tradicionalni spominski tabor, posvečen Pavlu Podgorniku in Tamari Likar. Kot običajno bodo taborili slabe pol ure pod steno, malo višje pa je mogoče naloviti tudi vodo. Za vodniško literaturo bo poskrbljeno. Tabor je na-menjen le izkušenim alpinistom, saj so smeri v Malem Koritniškem Mangartu in Vevnici dolge in težke.
(M. P.)
Sabina Sovinc preplezala Pokraculjo
V soboto, 29. 7. je Sabina Sovinc (AO Žiri) preplezala 18 metrov visoko smer Pokraculja (8a) v Retovju pri Verdu. S smerjo se je ukvarjala že lani, vendar pa jo je prehitelo jesensko deževje, ki je zamočilo steno. Ker se stena v Retovju posuši samo poleti, je morala vse do letošnjega poletja čakati na ugodne razmere. Pokraculja je za Sovinčevo že druga 8a. Lani je namreč preplezala Ekosistem (8a) v Bohinjski Beli.
(M. P.)
Hasse - Brandler v Veliki Cini
Andrej Grmovšek (AAO Kozjak) in Igor Čorko (ŠK Univerzum) sta preživela teden dni v Dolomitih. V 120 metrov visoki steni Sass Dlacia pod prelazom Falzarego. v kateri so smeri opremljene s svedrovci, sta preplezala Nido di rondines (VIII-). V Petih stolpih sta ponovila Columbusa (VIII+, 100 m, Grmovšek NP). Prosto sta ponovila tudi dve daljši klasični smeri. Najprej sta splezala Constantini - Apolonio (VII+, 450 m) v Tofani. Najboljši vzpon pa sta opravila na koncu turneje. Grmovšek je na pogled preplezal smer Hasse - Brandler (Nemška diretissima) v Veliki Cini. Prosta ponovitev smeri je v nekaterih vodničkih ocenjena VIII, v drugih pa VIII+. Po Grmovškovem mnenju v smeri ni mesta, ki bi ga lahko ocenil VIII+, možno pa je, da je skupna ocena smeri povišana, ker ima zelo veliko težkih raztežajev. V spodnjem delu ju je pri plezanju oviral mraz, zgoraj pa je bila skala še precej mokra.
(M. P.)
Športne smeri okrog Briancona
Peter in Slavka Podgornik sta med 15. in 28. julijem plezala v stenah okrog Briancona v Franciji. V stenah Tete d´Aval, Fournel, Freissinieress in Le Poreteil sta v odličnem apnencu preplezala 12 smeri, dolgih 100 do 300 metrov in težkih od 6a do 6c. Tri smeri podobnih težav in dolžine pa sta splezala v granitni steni Alefroide. Smeri so bile v glavnem dobro opremljene, zgodilo pa se jima je tudi. da sta naletela na puše za svedrovce, v katerih ni bilo ploščic.
(M. P.)
Stene v Avstriji
Marjeta Leva in Mira Zorič sta v Kugelsteinu pri Gradcu preplezali Gemusekante (V-VI, 200 m) in Puritanersteig (V+, A0, 150 m). Obiskali sta tudi Raxalpe pri Semeringu. Nad dolino Hollental sta v steni Blechmauerja preplezali Zajedo (V-VI. 300 m), v predostenju pa smer Helma (V, A1, 120 m).
(M. P.)