Delo, Šport: ... Gorsko vodništvo
Dejavnost gorskih vodnikov pri nas doslej ni zaživela, kljub številnim poskusom. Pri Planinski zvezi Slovenije je bila nekaj časa posebna komisija za GV, ki je kasneje postala podkomisija pri komisiji za alpinizem, sčasoma pa je še ta prenehala z delom. Odkar pa je njeno vodstvo letos prevzel Peter Janežič, pa se zopet kažejo možnosti za oživitev dejavnosti, ki je doma v vseh alpskih deželah. Podkomisija za GV je že razposlala turističnim organizacijam na področju Slovenije okrožnico, v kateri jih obvešča o možnostih sodelovanja, predvsem pa nudi usluge za vse vrste vodenja po gorskem svetu doma in na tujem. V načrtu imajo tudi pogovore z vsemi zainteresiranimi, tako da bi se morali že v prihodnjem letu pokazati prvi rezultati. Toda problemov je še veliko. Predvsem pri nas še niso dozorele razmere, da bi imeli profesionalne gorske vodnike, amaterski pa so, razumljivo, vezani na redno zaposlitev. Vprašanje je tudi ali je na razpolago dovolj kadra? Izpite je res opravilo doslej že več kot 150 planincev in alpinistov, toda koliko od teh jih je resnično pripravljenih in sposobnih voditi, je drago vprašanje. Toda, če bo našla podkomisija za GV interesente med turističnimi organizacijami in sklenila s njimi tudi pogodbe, bo rešitev že bližje. To pa bi veliko pomenilo za naš turizem v gorskem svetu.
Vodniki iz Cortine
V vodniški sekciji CAI iz Cortine d'Ampezzo je 17 profesionalnih gorskih vodnikov, ki jih vodi Lino Lacedelli - zmagovalec s K2 (Čogori, 8620 m, drugi najvišji vrh na svetu, osvojen 31. julija 1954). Njihovo delovno področje je precej obširno, toda bolj kot to so zanimive njihove tarife. Za primerjavo navajamo samo nekaj najbolj znanih tur.
Za vodenje po normalni smeri na Antelao (3263 m) računa GV 22.000 lir, za vzpon na Veliko Cino (2999 m) 16.000 lir, na najvišjo Tofano (Tofana di Mezzo, 3243 m) pa celo le 12.000 lir, pri čemer pa moramo seveda upoštevati, da do višine 2470 m (Ra Vallea) že sedaj vozi žičnica. Za plezanje v stenah so cene seveda primerno višje. Dibonov raz v Veliki Cini, ki velja za značilno smer - IV. težavnostne stopnje, visok je okoli 500 m, plezajo pa ga okoli 4 ure, stane klienta 30.000 lir. Preussova poč (V-, 200 m, 4 ure) pa terja že 40.000 lir plačila, kar je obenem tudi najvišja tarifa v njihovem uradnem ceniku. Za druge ture določajo tarife na temelju navedenih primerov.
Vse tarife veljajo za enega vodnika na enega klienta drugi klient pa plača polovico manj, toda najmanj 15.000 lir, če se seveda vodnik strinja, da popelje na turo dva ali več klientov.
V Štruco s svedrom
V drugi polovici preteklega meseca sta Lojze Jerman in Tine Štritof ponavljala Direktno smer v zahodni steni Štruce. Po vrnitvi sta povedala, da se je v strehi odlomil že drugi svedrovec, zato priporočata vsem ponavljalcem, da vzamejo s seboj sveder in ustrezne kline.
Brandler in film
Čeprav je znani nemški alpinist (Diretissima v Veliki Cini, 1958) in v zadnjih letih tudi snemalec alpinističnih filmov, Lothar Brandler, doživel že nekaj ostrih kritik na račun svojih filmov, še vedno snema. Letos poleti je bil v Libercu (ČSSR), kjer je za münchensko televizijo posnel film plezanju v peščenjaku.
Novi festival
V švicarskem mestu Diblere se je pred kratkim končal mednarodni filmski festival alpinističnega filma, na katerem so predstavili 28 filmov iz SZ, Kanade, Nemčije, Francije in Švice. Prvo nagrado in zlato plaketo je dobil francoski film »Rebro Freney«, ki ga je posnel znani plezalec Rene Desmaison. Planinski film po svetu torej kot kaže, ne preživlja take krize kot pri nas, ko smo že pozabili, kdaj je bil posnet vsaj kak kratek planinski film.