Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 09.02.1987

Delo, Šport: ... Leva smer v Šitah zdaj tudi pozimi

V skrajnem levem delu severne stene Šit, tam kjer se že skoraj začne Travnik, si je leta 1961 Ljubo Juvan omislil novo smer. Najprej sta s soplezalcem zlezla spodnji del, tri leta za tem pa sta smer speljala do vrha. Leva smer je dolgo časa veljala za eno najtežjih klasičnih smeri nad dolino Tamarja, vse dokler se niso pojavile moderne smeri. Šele sedem let po prvem vzponu so jo prvič ponovili (z bivakom). Tudi kasneje ni bila pogosto obiskovana. Do letos je doživela vsega 9 ponovitev, med njimi tudi eno prosto. Skala ni preveč dobra in morda je to eden od vzrokov, da jo tako malo plezajo. Matjaž Ravhekar (AO Jesenice) in Iztok Tomazin (AO Tržič) sta pred dnevi opravila prvo zimsko ponovitev, torej nasploh šele deseto po vrsti. Oba sta prvič vstopila v četrtek, 29. januarja, in v precej slabih razmerah (popoldne je celo snežilo) preplezala štiri najtežje raztežaje, potem pa sta se zaradi slabega vremena vrnila. Ponovno sta začela s plezanjem v torek, 3. t.m. Razmere v spodnjem, previsnem delu stene, so bile tokrat nekoliko boljše, zgoraj pa razen najtežjih raztežajev po razu, ki je bil spihan, precej slabše. Na rob stene sta izplezala pozno popoldne, skupni čisti čas plezanja 29. januarja in 3. t.m. pa je znašal 16 ur. Precej ju je oviral mraz in bivak v takšnih okoliščinah ne bi bil nič kaj prijeten. Ocena smeri je VI, A1, visoka pa je 550 m. V severni steni Šit je to sedaj sedma težka smer, ki ima zimsko ponovitev. Zajedo so splezali Klemenc, Kramar in Pollak leta 1974, smer Belač - Zupan so naslednjega leta splezali Bence, Bergant in Frantar, Steber Šit so splezali prvič pozimi Bešlin, Marinčič in Sabolek leta 1981, istega leta pa Škarja in Šušteršič tudi Bohinjsko smer. Smer JLA je doživela pravi zimski obisk leta 1983, ko sta jo splezala Jeglič in Karo, smer Belak -Manfreda pa je leta 1985 preplezal Česen.

(Besedilo in foto: Tomo Česen)

Idrska grapa nad Možnico
Člani AO Železničar - Bojan Počkar, Bojan Pograjc in Nejc Škof - so 31. januarja v južni steni Jerebice opravili prvo ponovitev Idrske grape. Poteka pravzaprav levo od glavne stene in je prekinjena s posameznimi skoki. Glavni in tudi najtežji skok je dolg kakšna dva raztežaja. Tam sta tudi dva klina od prvenstvena vzpona. Grapa je visoka 600 m in v prvih dveh tretjinah smeri so bile razmere odlične. Sneg je bil povsem trd in zbit, medtem ko je bil zaradi otoplitve zgoraj kložast. Ravno zaradi tega so se bolj držali skal kot pa same grape. V zgornjem delu je na nekaterih mestih naklonina dosegla od 65° do 70°, sicer pa okoli 50°. Težave v skali so se gibale v mejah V stopnje. Za prvo ponovitev so potrebovali 8 ur.

Zimski začetniški tečaj
Praksa zadnjih nekaj let je, da je vsakoletni zimski začetniški tečaj na Komni. Tudi letos bo tako. Potekal bo od 22. do 28. marca, cena tečaja pa je 54.000 din, pri tem pa komisija za alpinizem prispeva 14.000 din, preostalo pa tečajnik sam oziroma njegov matični alpinistični odsek. Prijave z dokazilom o vplačilu in osnovnimi podatki pošljite na KA do 25. februarja.

Zbor načelnikov in ledno plezanje
Oboje bo v soboto, 22. t. m., v Tamarju. KA organizira ob 12. uri v domu v Tamarju zbor načelnikov AO in AS. Na zboru bodo govorili o naslednjih temah: delo KA in AO v prihodnje glede na nove usmeritve in financiranje alpinizma, delo načelnika na odseku in administriranje. KA poziva vse odseke, da o vseh problemih najprej razpravljajo na svojih sestankih, tako da bo razprava na zboru v Tamarju kar najbolj konstruktivna.
Poleg tega zbora pa KA istega dne organizira tudi seminar za izvedbo lednega plezanja. Začetek bo ob 19. uri, praktična vadba pa v nedeljo v slapovih. Zaželeno je, da se seminarja poleg vodij AŠ udeležijo tudi vsi, ki se zanimajo za ledno plezanje. Na seminarju bodo obravnavali predlog za organizacijo in praktično izvedbo šole lednega plezanja. Udeleženci naj prinesejo s seboj vso potrebno opremo za plezanje v slapovih.
Prijav za obe omenjeni akciji komisije za alpinizem pri PZS ni potrebno pošiljati, zaželena je le čim večja udeležba.

Dvoje predavanj Silva Kara
Prvo bo 11. t. m. v Domu družbene samozaščite v Ihanu, drugo pa 13. t. m. v mali dvorani Cankarjevega doma in sicer ob 19. uri, če bo dvorana razprodana pa tudi ob 21. uri. Tema obeh predavanj je letošnja odprava na Torre Egger.

Uspešen Lukičev obisk Marjana
Konec prejšnjega meseca sta se Damjan Vešligoj in Marko Lukič odpravila v suhe stene Marjana nad Splitom. Najprej sta opravila več prostih ponovitev VI in VII stopnje, potem pa je Lukič splezal tudi nekaj osmic. Najprej Banana Split (VIII-), potem Čarlijev klub (VIII-) in Ivin tavan, za katerega namesto dosedanje ocene VIII+ predlaga VIII. Isto velja tudi za Anuško, ki jo je plezal tretjega dne. Za konec je preplezal tudi smer Hong Kong direkt, ki je ocenjena z IX-. Verjetno je bil to šele tretji vzpon.

Severna stena Troglava
Konec januarja sta tam Stipe Božič in Ivica Matkovič preplezala Splitsko smer (300 metrov, 55° do 70°). Božič se je potem z vrha Troglava spustil s smučmi (naklonina ponekod 40°).

Mariborčani nad Logarsko dolino
Prvega dne februarja sta Marko Lukič in Sašo Prosenjak v uri in pol ponovila Peščeni raz Turske gore (IV+, II-III, 550 m). Poleg njiju so smer plezali še Dušan Habulin, Andrej Napotnik, Samo Žnidaršič in Darinka Lečnik. Razmer niso imeli najbolj ugodnih, saj je malo snega. Milan Jolič, Zdenko Zorič, Marko Šubič in Puhmajer so prečili iz Planjave preko Lučke Babe in nato sestopili po Vzhodni grapi v Škarjah. Nemško grapo v Ojstrici pa so ponovili Matej Banič (AO Celje), Armand Polegek, Ljubo Hansel in Branko Stanič.

Slapovi od vsepovsod
Gremo najprej v Koritnico, za katero pravijo, da je popularno primorsko središče za plezanje v zaledenelih slapovih. Pravijo, da se vsak konec tedna tam zbere od 10 do 20 plezalcev iz vse Slovenije, največ jih je seveda iz Soškega AO. 24. januarja sta Jože Šerbec in Stevard Kancu ponovila Kaskade, nato pa opravila verjetno prvi vzpon po slapu levo od prejšnjega (60° do 80°, 60 m). Istega dne je Edo Kozorog z Brankom Debenjakom in Markom Gabrijelčičem ponovil Prejšenk, za katerega pravi, da je visok le 35 m, sveča v nadaljevanju pa verjetno še ni bila splezana. Realna ocena je IV+, 60° do 85°. Prvega februarskega dne so bili zopet tam. Šerbec in Kozorog sta ponovila oba slapova nad Karavljo (levega V- in desnega IV-), slednjega je plezal tudi Davorin Žagar z Ivanom Rutarjem. Darko Podgornik in Frelih Drago sta 10. januarja v grapi Kacenpuh nad Podbrdom splezala Slap vztrajnosti, ki je 30 m levo od Slapu zlomljene bajle. Visok je 90 m in ocenila sta ga V,90°/70°-80°. Najtežji je prvi raztežaj. Podgornik je 1. t.m. s Petro Vencelj opravil prvo ponovitev Levega slapu v isti grapi. Visok je vsaj 150 m, ocena pa V,90°/70°. Ključ vzpona je 6 m visoka, zelo rahla sveča v drugem raztežaju.
Mitja Lo Duca je opravil 1. SP Reščevega slapu (IV, 90°/65°, 100 m) v dolini Loga pod Mangrtom. V dolini Trente je nato opravil še 1. P slapu desno od Mlinarice; spodnji del slapu je viden že iz ceste, celotna višina je 120 m, naklonina pa 90°/60°-70°.
Svečo v Tamarju so splezali Marko Belingar, Andrej Petrovčič in Andrej Avbelj, Centralnega pa Andrej in Marija Štremfelj.

Vas mika v Nepal?
Če je res tako, potem imate lepo možnost, da 27. t.m. skupaj s slovensko odpravo na Lotse Šar in Lotse Middle odletite v osrčje Himalaje. Cena letalskega prevoza je zelo ugodna (okoli 700 ameriških dolarjev). Rok prijav je četrtek, 12. t.m., na Planinski zvezi Slovenije, rok vplačila pa je sreda, 18. t.m. Vse dodatne informacije so na voljo na PZS, tel, 061 312-553.

T. Č.

Planinski vestnik ubira sveža in privlačna pota
V februarski številki več pozornosti alpinizmu in varstvu okolja - Zanimiva pogovora urednika s Tadejem Slabetom in Frančkom Knezom

LJUBLJANA - Morda bo kak bralec, potem ko bo obrnil prvih trinajst strani februarskega Planinskega vestnika negodoval, češ, saj pišejo samo o alpinizmu in varstvu okolja. Seveda bo pri nadaljnjem listanju našel še marsikaj drugega, od koristnih nasvetov za bivakiranje pozimi, do zasanjanih literarnih zapisov. Vmes pa so še: članek o planinski vzgoji Švicarjev, pogovor z mojstranško »grčo« Janezom Brojanom starejšim, potopisi z alpinističnih odprav in še vrsta drobnih, a privlačnih zanimivosti z raznih koncev sveta.
Janez Bizjak je prispeval dva članka. V uvodnem zapisu piše o lanski mednarodni konferenci o zaščiti Alp v Munchnu, na kateri je sodeloval tudi sam. Poglavitni namen konference je bil sprejem ukrepov za zaščito Alp, z njimi pa seznaniti tudi vlade alpskih držav. »Mnoge alpske države so v ta namen izdale cele kupe publikacij, ko pa smo pred petimi leti pri nas hoteli obdelati strateške usmeritve za najpomembnejše posege v naše Alpe«, navaja avtor, »so nekateri funkcionarji Planinske zveze Slovenije predlog zavrnili pod pretvezo, da za ravnanje planincev povsem zadostuje častni kodeks «. Resda so Alpe v nekaterih drugih državah še bolj onesnažene in »civilizirane« kot pri nas, vendar to ne bi smel biti razlog za malomaren, celo odklonilen odnos do tega problema. V drugem prispevku pa Bizjak odgovarja na vprašanje, zakaj domačini nasprotujejo zavarovani alpski pokrajini.
Gotovo bo marsikoga presenetila naslovnica, ki prikazuje Tadeja Slabeta v smeri desete težavnostne stopnje, ali pa trije članki o alpinistih, ki si sledijo v prvem delu Vestnika. Zakaj takšen poudarek na alpinizmu? Vestnik želi spremeniti odnos alpinistov, saj ti reviji v zadnjih letih zvečine niso naklonjeni. Drugi vzrok pa je, da alpinistične teme s svojo privlačnostjo mnogokrat naletijo na ugoden odziv, zlasti pri mlajših, s tem pa se bo krog bralcev zanesljivo razširil.
Urednik Marjan Raztresen najprej predstavlja najboljšega jugoslovanskega športnega plezalca Tadeja Slabeta. Pripoved se suče o nedavnem uspehu v avstralskem plezališču Mount Arapiles, spregovorila pa sta tudi o problemih ocenjevanja smeri, o načinih vadbe in tekmovalnem plezanju ... Morda bodo koga pretresle Tadejeve izjave, denimo tale: »Nimamo se časa ukvarjati s hojo, ker se posvečamo le steni.« Ničesar mu ne gre očitati, svojo odločitev pove od-krito, lahko ga le občudujemo, saj je resnično pravi mojster prostega pleza-nja. Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, ali ima prosto plezanje sploh še mesto v planinski organizaciji. Težko je v tem trenutku natančno odgovoriti, vendar pa že objava tega članka v Vestniku, posebej pa še dejstvo, da je PZS plezalcema plačala potovanje v Avstralijo, dokazujeta, da planinska organizacija le ni tako nenaklonjena tej športni dejavnosti, kot menijo, nekateri.
Drugi gost - z njim se je prav tako pogovarjal urednik - je Franček Knez, dolga leta eden naših najuspešnejših alpinistov. Tudi v tem prispevku sta največ besed namenila zadnjemu uspehu, vendar pa je bolj kot vsebina intervjuja pomembno to, da je Knez na pogovor sploh pristal. Seznanjanje javnosti o svojih plezalskih podvigih zdaj namreč prepušča svojim soplezalcem. O sebi in svojih dejanjih nerad govori (lanska tiskovna konferenca z njim v Logarski dolini je bila pravzaprav izjema), o čemer govori tudi dejstvo, da je pred kratkim odklonil intervju za Alpinistične razglede. Reinholdu Messnerju je Planinski vestnik namenil kar štiri strani. Seveda so to le povzetki mnenj treh italijanskih alpinističnih strokovnjakov, saj veliki alpinist po osvojitvi vseh osemtisočakov še ni prišel v stik z jugoslovanskimi novinarji (intervju v predzadnji številki zagrebškega Starta je izmišljen!). Rojaki mu v svojih komentarjih niso preveč naklonjeni. Eden izmed njih celo pravi: »Slednjič je končana ta absurdna dirka, ki ni zanimala nikogar, ki kaj ve o alpinizmu.«

MATEJ ŠURC

Zimovanje je pritegnilo mlade - Smučarski tečaj s planinsko šolo
VALVAZORJEV DOM POD STOLOM - Člani mladinskega odseka Planinskega društva Radovljica že od leta 1960 v svoji postojanki - v Valvazorjevem domu pod Stolom - v zimskih počitnicah organizirajo smučarski tečaj oziroma planinsko šolo. Letos je v tem idiličnem okolju na zasneženih pobočjih Karavank preživelo nekaj prijetnih dni 35 učencev osnovnih šol Antona Tomaža Linharta iz Radovljice in Frana Šaleškega Finžgarja iz Lesc.
V lepem vremenu in ugodnih snežnih razmerah so povsem uresničili načrtovani program. Poleg smučarskih veščin, ki so jih obvladovali mladi, so dosegli še en pomemben cilj: navdušili so udeležence, da bodo znali ceniti najlepše, kar nudi planinski svet, hkrati pa jim bodo osvojene veščine v pomoč, da se bodo znali varovati pred nevarnostmi, ki prežijo v gorah.
»Valvazorjev dom je zelo primeren za izvedbo takšnega tečaja oziroma planinske šole,« je pripovedoval vodja tečaja in hkrati tudi načelnik mladinskega odseka pri PD Radovljica Janez Pfajfar. »V bližini doma smo uredili smučišče s prenosno vlečnico, tako da so učitelji smučanja lahko mlade naučili veščin in privlačnih spretnosti, ki jih ponuja smučanje. V Valvazorjevem domu so pripravili več predavanj o nevarnostih v gorah, o planinski opremi, cvetju in rastlinstvu. S posebnim zanimanjem so udeleženci spremljali predavanje o reševanju izpod plazov, ki so ga pripravili člani postaje GRS Radovljica. Letos so udeleženci prispevali 11 tisoč dinarjev za enotedensko bivanje v domu, druge stroške pa smo pokrili s sodelovanjem in pomočjo Planinskega društva Radovljica in Zavarovalne skupnosti Triglav. Zelo dobrodošla nam je bila tudi pomoč delovnih organizacij, ki so odobrile dopuste organizatorjem tečaja. Poudariti moram še, da je takšna oblika preživljanja zimskih počitnic med mladimi v radovljiški občini zelo priljubljena. Nekateri prihajajo kar večkrat in kot pravijo sami, se vedno kaj novega naučijo.«
In kaj so povedali mladi udeleženci?
Urša Ahačič: »Šesto leto sem že tukaj in vedno je zelo zanimivo. Rada se smučam, vedno pa na zanimivih predavanjih izvem tudi kaj novega. Moram reči, da se teme ne ponavljajo. Letos so bila zlasti zanimiva o plazovih in gorskem rastlinstvu. Tudi sicer rada zahajam v planine in se udeležujem izletov, ki jih organizira Planinsko društvo Radovljica.«
Uroš Jauševec: »Letos sem četrtič na tečaju, izredno rad smučam. V Valvazorjevem domu pa so zanimivi tudi planinski večeri.«
Urška Lukan: »Letos sem prvič na tem tečaju, odločila pa sem se predvsem zaradi smučanja. Smučišče je v redu, imamo dve prenosni vlečnici, skratka všeč mi je.«
Poleg članov mladinskega odseka in učiteljev smučanja sta za prijetno počutje mladih skrbeli zdravnica Marija Seljak in kuharica Lojzka Kavčič.

JANKO RABIČ

  09.02.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.