Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 09.08.1993

Delo, Šport: ... Težka vzpona Janka Oprešnika

V Ojstrici je preplezal prvenstveno v levem delu stene, v Rzeniku pa ponovil Hudičevo limono

OJSTRICA - Vrisane smeri so — 1: Freska jokajoče smrti, 2: Joly Joker, 3: (nova) Puščava sna, 4: Herletova.

V nedeljo, 1. avgusta, je Janko Oprešnik v severni steni Ojstrice preplezal še eno prvenstveno smer v levem delu stene. Gre čez gladke plošče med Jančevo piramido in Herletovo, kjer so že tri Oprešnikove smeri: Bumerang, Joly Joker (Spominska Milana Jolča) in Freska jokajoče smrti.
Smer gre prve tri raztežaje po Jančevi piramidi, potem pa naravnost gor proti ogromnim ploščam med Joly Jokerjem in Fresko jokajoče smrti. Do gredine pod ploščami, po kateri poteka Prečenje, ni večjih težav, le dva raztežaja sta ocenjena VI in VI+. Čez previsne plošče sledi smer naravnim prehodom po vijugastih počeh. Raztežaji nad gredino so ocenjeni takole: VI, VII/VII+, VII, VI+, VI+. Na stojišču vsakega od teh je pustil po dva svedrovca s ploščicami in gurtno, vmes pa še štiri kline; skupaj torej deset svedrovcev in štiri kline. V prvem raztežaju nad gredo (Prečenjem) pa je že nekaj klinov od prejšnjih poskusov drugih plezalcev.
Razen vstopa in raztežaja in pol po Joly Jokerju je smer samostojna. Ocenjena je VII/VI+, dolga štiristo oziroma petsto metrov, plezal pa jo je šest ur in pol. Imenuje se Puščava sna.
Pred tem, 14. julija, pa je Oprešnik prvi ponovil smer Hudičeva limona v Rzeniku. Smer sta lansko in letošnjo zimo preplezala Gregor Kresal in Sebastijan Semrajc v tridesetih urah. Ocenila sta jo VI+, A3-A4/V-VI, A2-A3 (v enem od poskusov sta en raztežaj najprej preplezala tehnično in potem še prosto in ga ocenila VII+). Oprešnik je plezal petnajst ur in predlaga oceno VII, A3/VI+, A1 za spodnji del, za zgornji pa III-IV. Ocena VII se nanaša na raztežaj pod streho in je bil prvotno splezan tehnično in ocenjen A3. Oprešnik pravi, da je smer v spodnji, težji polovici med Peklenskima pomarančo in cedevito zelo krušljiva; zgoraj gre po Peklenski pomaranči in je lažja. V tehničnih detajlih se odlično uporabljajo rurpi in najmanjši Stubaijevi specialčki, poleg njih pa je rabil še frende številka dva, dva in pol in tri, dva profilca, tri debele Casinove kline in pet Jeseničanov. Pomagal si je tudi z vsemi tremi svedrovci, ki so ostali v smeri po prvenstvenem vzponu. V najtežjem tehničnem raztežaju je pustil specialček, zabit v skrotje pod strehico.
To je prva solo ponovitev smeri in verjetno tudi prva ponovitev nasploh.
7. avgusta sta s Slavkom Svetičičem v Druju v šestih urah preplezala (Kratko) Ameriško smer (do bolvana). Imela sta precej slabo vreme: meglo in mraz. Oprešnik pravi, da za kaj drugega ni bilo vremena, čeprav so bile snežne razmere, po Svetličičevem mnenju, izjemno dobre, kakršnih že dolgo ni bilo.
Tri dni pozneje, 10. julija, pa sta v Ojstrici v komaj dveh urah prosto ponovila Zmaja (VII-).

ALEŠ BJELČEVIČ

 

Prvenstvena v Andih
Marjan Kovač, Boštjan Ložar in Tomaž Petač so v petih dneh preplezali severni steber Huascarana v alpskem načinu z minimalno opremo

SEVERNA STENA HUASCARANA - Označeni so trije bivaki (med štirimi).

V četrtek se je iz perujske Cordillere Blance po mesecu in pol vrnil del odprave, ki je tam med drugim opravila tri prvenstvene vzpone: v severni steni Huascarana Sur (6768 m), v vzhodni steni Chacraraja (6112 m) in v jugovzhodni steni Artesonraja (6025 m).
V tem času sta bili v Peruju pravzaprav dve odpravi: odprava Alpinističnega odseka PD Ljubljana-matica, v kateri so bili vodja Pavle Kozjek, Gregor Kresal, Boštjan Ložar, Borut Naglic, Tomo Sbrizaj in Sebastijan Semrajc, pridružil pa se ji je še Marjan Kovač iz AO Mengeš, in odprava Akademskega alpinističnega odseka, v kateri so bili Jasna Bratanič, Tomaž Klinar, Dušan Pichler, Katarina Trontelj in Tomaž Petač iz Plezalnega kluba Vertikala. Danes bo popisan vzpon v severni steni Huascarana Sur (6768 m), drugi pa naslednji ponedeljek.
Steber v severni steni je bil prvotno cilj Miha Peternela in Tomaža Petača, ker pa je Peternel zaradi bolezni ostal v Ljubljani, sta se povezala Tomaž Petač (AK Vertikala) in Marjan Kovač (AO Mengeš). V Ameriki pa se jima je pridružil Boštjan Ložar (AO Ljubljana-matica). Za aklimatizacijo so skupaj z Jasno Bratanič in Tomažem Klinarjem (oba AO Akademik) preplezali steber v Artesonraju (6025 m), za katero pa ne vedo, ali je bila preplezana že prej, zato jo pogojno imenujejo Pisco direct. Strma je bila med 50° in 70°, visoka osemsto metrov, zahtevnost so ocenili s TD, Plezali pa so sedem ur. Večinoma so gazili strm in prhek sneg.
17. julija so Kovač, Ložar in Petač ob desetih dopoldne vstopili v severno steno Huascarana na višini 4900 m. Šotora za bivak niso vzeli s seboj, ker do vzhodnega grebena ni bilo videti primernega mesta zanj, kar se je med vzponom tudi potrdilo, saj so imeli prva dva bivaka na ozkih snežnih laštah. Zahteven je bil že vstopni raztežaj s skalnimi težavami do V. stopnje in ledom do 90°, potem pa so se do vrha menjavali odstavki Čistega lednega do 90° in kombiniranega skalno-lednega plezanja do VI, AO z nekaj skalnimi raztežaji do VI+, A1. Prvi bivak so preživeli na majhni v sneg izkopani polički v najtežjem delu stene, ki so ga preplezali v treh sicer pretežno skalnih raztežajih z oceno VI, A1, VI+/V+ in VI, AO. Zadnji od treh je šel po gladki plošči z majhno počjo, v katero je Petač zataknil cepin, nad njo je bil krušljiv previs, raztezaj pa se je končal z navpičnim tankim slapom. Nad tem je bilo nepregledno snežišče, polno žlebov s prhkim snegom, kar jih je zelo zamudilo, zato so imeli drugi bivak že na višini 5950 m. Do vzhodnega grebena so imeli predvsem sneg, ki je bil ponekod prhek in navpičen. Nanj so se priključili na višini 6200 m. Za greben domnevajo, da so ga pred njimi že preplezali Katalonci.
Greben so plezali po senčni strani, večinoma so gazili pršič z naklonom od 60° do 90° in nekaj tveganimi prehodi čez opasti. Na njem so še dvakrat bivakirali. 21. julija so bili ob enih popoldne na vrhu. Pri sestopu so bivakirali na sedlu med severnim in južnim Huascaranom na višini 6000 m in naslednji dan sestopili v dolino.
Smer so preplezali v alpskem načinu, s seboj pa so imeli zelo malo plezalne opreme: sedem klinov, tri frende, štiri zatiče in pet lednih klinov. Skalne raztežaje so plezali brez plezalk, pogosto kar z derezami na gojzarjih. Steber je zelo varen pred padajočim kamenjem in ledom in ker se začne na najnižjem delu stene, jim je bila prihranjena tudi hoja čez ledenik, tako da so bile objektivne nevarnosti kar najmanjše.
Podatki o smeri so tile: Smer Pot v pekel, je ocenjena ED, VI+, A1, 907V-VI, 60-85°, od vstopa do vzhodnega grebena je 1300 m, do vrha pa še 570 m, skupaj 1870 m. Plezali so med 17. in 21. julijem, efektivno so plezali šestinštirideset ur, od tega do grebena petindvajset in enaindvajset po grebenu.
Na odpravo je Marjanu Kovaču pomagal Maximarket in domače društvo, Tomažu Petaču Delo, članom AO Ljubljana-matica pa društvo ob svojem stoletnem jubileju, poleg njega pa Enota za šport pri MS IRKS, Energoplan, Okus Radlje, Jaka Kavčič d.o.o., Krka, Papi Šport in Pletenina.

ALEŠ BJELČEVIČ

ALPINISTIČNE NOVICE

Modec-Režkova za triinpetdesetletnico
Za triinpetdeseti rojstni dan je Janez Golob s sinom Urbanom preplezal smer Modec-Režek v Štajerski Rinki. Plezala sta seveda do vrha preko Glave in za vso smer porabila le tri ure (Janez Golob je s Silvom Joštom leta 1967 v tej steni preplezal prvenstveno Zajedo nad Rdečo grapo, eno leto pozneje pa je njegov brat Lojze Golob tudi z Joštom prvi pozimi ponovil Direktno.) Pred tem sta 5. junija preplezala letos očitno eno najpopularnejših smeri v Kamniški Bistrici, Boso nogo (VII-/V-VI, 4 R) v Martinj turnu, 17. julija pa Kramar-Močnikovo v Vežici in naslednji dan še Ekar-Jamnikovo v Dolški škrbini.

(AB)

Športni vzponi Škofjeločanov
Člani PK Škofja Loka so v zadnjem času opravili precej zanimivih vzponov. Matjaž Žagar je v Bohinjski Beli splezal Žensko za nagrado (8a), v plezališču pri Železnikih pa je prvi ponovil smer Bolečinica. Smer je prvi preplezal Franci Jensterle in jo ocenil 8a, Žagarju pa se zdi težja od njegovih prej preplezanih smeri z oceno 8a.
Blaž Rant, star komaj deset let, je v Retovju na pogled preplezal dve smeri, Vrhniške srčke (VIII-) in Skuštrano (6b+). Tomaž Rant pa je Vipavski Beli na pogled zlezel Babson Task (VIII). Cac Langerholc je v Dovžanovi soteski ponovil Disco Vertical, Aleš Strojan na pogled Vrhniške srčke, v plezališču pri Železnikih pa Brezmadežno (7c). Betka Galičič je v italijanskem plezališču San Siro (?) na pogled preplezala več smeri z oceno 6b+ in eno 6c.
Pred štirinajstimi dnevi pa so imeli mladi plezalci pod vodstvom Jožeta Kordiša in Tomaža Ranta enotedenski tabor v Bohinju. Plezali so Pod sklaco in pod Bellevuejem. Tam so med drugim opravili tele vzpone: Jože Kordiš je splezal Raz rumenega slona (VIII+) (že prej pa v Železnikih Brezmadežno). Simona Miklavčič je na pogled splezala Bohinjski sir (VII-) in Veseli Bohinjec (VII+), z rdečo piko pa Zeleno dolino (VIII) in Pantimento (VIII) v plezališču pri Železnikih.
V Šitah pa sta Peter Šubic in Lado Bukovec ponovila Belač-Zupanovo.

ALEŠ BJELČEVIČ

Kranjčani v Andih in Julijcih
AO Kranj je organiziral odpravo v dolino Paron v Andih. V njej so bili Andrej Prinčič, Andrej Kecman, Darja Zaplotnik, Janez Triler in Dušan Košir iz AO Trbovlje. Zaradi novozapadlega snega pa ni nikomur med petimi člani uspelo priti na vrh Artensonrajuja. Kecmanu in Koširju je 1. junija uspelo preplezati prvenstveno Spominsko smer za Marka Ažmana in prišla sta na zahodni greben do višine 5950 m. Smer je dolga 700 m, plezala sta jo devet ur in pol in ocenila 807 50-70°. Sestopila sta deloma po svoji smeri, deloma pa po Avstrijski. Prinčič in Triler sta 4. junija ponavljala Avstrijsko smer (50-60°, 800 m, sedem ur) in obrnila tristo metrov pod vrhom. Na višini 5800 m je bilo od tričetrt do metra in pol snega, nižje v steni pa do pol metra kložastega snega ah pršiča. Pri vzponu na Chopicalqui (6354 m) so zaradi novega snega dosegli višino 6200 m.
Doma pa so Kranjčani plezali nad planino Zapotok. Alenka Jerala in Tone Štern sta v Srebrnjaku ponovila Severozahodni steber, v Zapotoškem vrhu Hitrega Gonzalesa, Sonja Bernard in Matjaž Jeram tudi SZ steber, Janez Kobal in Matjaž Jeram pa Hitrega Gonzalesa. V Beli peči sta Viktor Relja in Suzana Gorjup ponovila Hrušovo spominsko (VI, A2,120 m), Andrej Zidar in Maja Šenk pa Božično (VI-, A2, 120 m).

ALEŠ BJELČEVIČ

Koledar '94
PZS izdaja za leto 1994 dva stenska koledarja:
- »SLOVENSKA PLANINSKA POT« s slikami, starimi razglednicami in tekstom sledi slovenski planinski transverzali od Maribora preko vseh glavnih gorskih skupin do morja. Tekst je v slovenščini in angleščini.
- »NA SONČNI STRANI ...« tudi s fotografijami in tekstom ustreza naslovu, na hrbtni strani pa je natisnjen zemljevid Slovenije z vrisanimi planinskimi kartami, njihovimi oznakami in seznamom z merilom.
Koledarja sta že na voljo na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana, pri g. Franju Zupančiču (tel. 061/315-493,312-553, faks 122-140). Cene so ugodne, pri večjih naročilih dodaten popust, do 6. septembra cene fiksne.
Eden ali drugi koledar pomeni: lepo novoletno darilo, v tujini pa dobro turistično propagando za Slovenijo.

Peter Bilhnan: Everest
Doslej najboljši izbor zgodb iz sedemdesetletne zgodovine vzponov na Mont Everest (8848 m).s predgovorom Edmunda Hillaryja je zdaj naprodaj tudi na PZS za 4.600,00 tolarjev. Na 210 straneh teksta z bogatimi barvnimi prilogami velikega formata je dostojno predstavljen tudi slovenski delež s tekstom Nejca Zaplotnika, nekaj fotografijami s prvenstvenega vzpona po Zahodnem grebenu (1979) ter s podatki o vseh naših vzponih v obsežni statistiki. Knjigo trajne vrednosti so Britanci izdali za 40-letnico prvega vzpona na najvišjo goro sveta.

TONE ŠKARJA

Sveča v Travniku in Smer mladosti v Vršacu
Vrevc in Vreča samokritično opozarjata na navado plezalcev izpuščati lažje raztežaje smeri
Miha Vreča in Marko Vrevc (AK Vertikala) sta 4. julija ponovila Knezovo in Zupanovo Svečo v Travniku. Smer je ocenjena VI + / V-VI, vendar sta se morala za to oceno kar potruditi.
Smer vstopi skupaj z Ašenbrenerjem, nad kaminom pa se gre desno in po stebru do vrha stene. Samokritično pa opozarjata na slabo plezalško navado, preplezati najtežja mesta v smeri in se lažjim ogniti po kakšni klasični smeri. Tudi onadva sta preplezala najtežjih petsto metrov, potem pa sta po gredi ni, kjer se nehajo tudi glavne težave Ašenbrenerja, zavila levo na greben, čeprav se Sveča nadaljuje po stebru do vrha. O smeri pravita, da je zelo lepa in skala dobra. Na stojiščih je pogosto kakšen kun, za vmesno varovanje pa priporočata zatiče in frende do velikosti Camelotove trojke.
Štiri dni pozneje, 8. julija, sta preplezala še Smer mladosti v Vršacu (vstopila sta spodaj po Ceklinovi). Smer je Vrevc plezal pred nekaj leti in pravi, da je sedaj že zelo dobro opremljena. Plezala sta jo šest ur.
17. in 18. julija pa sta bila v jugozahodni steni Velike Ponce nad Bivakom III. V njej sta plezala poč, za katero pa se ne ve pravega imena in avtorstva. Pred leti sta jo opisala Tomo Šetina in Tomaž Petač: ocenila sta jo VI+/V, 250 m (pet petdesetmetrskih raztežajev) in imenovala Tobogan. Po mnenju Vrevca pa gre za Knezovo smer Handžar; Petač in Šetina sta namreč na polici pod vrhom našla klin. Ta je tudi edini klin v smeri, sicer pa je vse varovanje na zatiče in frende. Skala je menda odlična in smer zelo priporočljiva. Plezala sta dve uri. Manj pohvalno pa sta se izrazila o smeri Blisk in grom (VII-/VI, 250 m), ki sta jo septembra 1990 preplezala njuna klubska tovariša Matjaž Jamnik in Miha Kajzelj. Je zahtevnejša od prejšnje in ima nekaj krušljivih in majavih mest. Tudi tu je potrebnih kakih pet frendov in več zatičev.
Klemen Čepič pa je prosto soliral Helbo in izstopil po Skalaški. Z vrvjo se je varoval v treh raztežajih: najtežji raztežaj je najprej opremil s sistemi vponk, se spustil nazaj in ga nato splezal prosto. Za Helbo je rabil uro in deset, do vrha pa še petdeset minut.

ALEŠ BJELČEVIČ
 

  09.08.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.