Delo, Šport: ... Uspeh in trezen umik
Šraufova spominska smer v SZ steni Ama Dablama je najboljši vzpon sezone - Na Mt. Everestu je za uresničitev načrtov zmanjkalo le nekaj sreče
Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije je za letošnje predmonsumsko obdobje v Himalaji načrtovala tri akcije: smučarsko odpravo na Everest, odpravo v SZ steno Ama Dablama in organizacijo šolanja nepalskih gorskih vodnikov.
NAJVIŠJA GORA SVETA - Mt. Everest (8848 m) s severa. Vrh je zavit viharne oblake. Vrisana je smer, po kateri so se vzpenjali Davo Karničar in naši alpinisti.
Daleč najuspešnejša je bila odprava na Ama Dablam, saj sta Vanja Furlan in Tomaž Humar v še nepreplezani SZ steni te gore potegnila prvenstveno smer, ki sta jo posvetila našemu legendarnemu alpinistu in himalajcu Stanetu Belaku-Šraufu. O tem vzponu smo podrobno poročali že prejšnji teden. Člani naše odprave na Everest, ki so se vrnili prejšnji teden in so prišli v Katmandu za Furlanom in Humarjem, so povedali, da je njun vzpon najverjetneje najboljši vzpon te himalajske sezone. Po odmevih v Katmanduju ga je moč primerjati le še z odmevi na podvig Carlosa Carsolia, ki se je povzpel na Manaslu in tako kot četrti človek stopil na vrhove vseh 14-tih osemtisočakov.
Prejšnji teden se je iz Nepala vrnila še odprava, katere član Davo Karničar je nameraval opraviti prvi smučarski spust z Everesta. Vodja odprave je bil Viki Grošelj, v njej pa so poleg Karničarja sodelovali še Tone Škarja (organizator), Stipe Božič (snemalec), Stane Klemenc (fotograf in drugi snemalec) in Damijan Meško (zdravnik) in sedem Šerp.
Odločilni dogodki na Everestu so se odigrali 9. maja. Tega dne se je Karničar s Šerpami vzpenjal po velikem ozebniku, iz baze na tabor 1 pa so se povzpeli Meško, Božič in Klemene. Slednja dva sta pripravila vse potrebno za snemanje Karničarjevega spusta. Vreme pa je postajalo vedno slabše in vrh Everesta je že začela zajemati oblačna kapa z močnim vetrom in hudim mrazom. Navkljub slabemu vremenu je Karničar dosegel višino 8200 metrov, kjer naj bi stal tabor 3. Kakšno uro je čakal na Šerpe, ki pa se zaradi poslabšanja niso mogli povzpeti do njega. Med čakanjem je opazil, da ima dva prsta na levi roki, v kateri je cel dan držal cepin, že hudo omrznjena. Zato se je odločil za sestop in s pomočjo kisika je bil zvečer že v baznem taboru. Zdravnik dr. Meško mu je takoj nudil strokovno pomoč, vendar pa se je v naslednjih dveh dneh izkazalo, da so poškodbe prehude, da bi Karničar lahko poskusil še enkrat.
Davo Karničar bo najverjetneje izgubil dva prsta na levi roki, vendar ima trden namen, da po okrevanju poskusi še enkrat: »Škoda bi bilo zavreči vse izkušnje, ki sem jih dobil na tej odpravi,« je povedal. Čeprav se je vrnil z gore s hudimi poškodbami, pa so le-te verjetno preprečile še kaj hujšega: »Če ne bi pomrznil in bi Šerpe prišle do mene, bi najverjetneje padel v past. Prvi sunek viharja se je namreč ponoči umiril, zato bi odšel proti vrhu. Tam nekje pa bi me dobil vihar, v katerem je umrlo 9 alpinistov.«
Štirinajst dni kasneje, ko so bili naši alpinisti že v Katmanduju, je na vrh Everesta prinesel smuči znani himalajec Hans Kammerlander. Z vrha (8848 m) je odsmučal po smeri normalnega pristopa iz Tibeta do višine 8600 m, kjer je prišel do skal, s katerih je veter odpihnil ves sneg. Nato je vse do višine 7050 m sestopal peš, od koder je do baze (6500 m) spet smučal. Čeprav je Kammerlander torej prvi, ki se je na smučeh spustil z najvišje točke našega planeta, pa ni presmučal celotne višinske razlike od vrha do snežne meje. Po smeri normalnega pristopa to sicer najverjetneje nikdar ni mogoče, po Messnerjevi smeri, po kateri je spust načrtoval Karničar, pa bi bil tak spust mogoč.
Tretja akcija KOTG - šolanje nepalskih gorskih vodnikov - sploh ni bila izvedena zaradi premajhnega zanimanja Nepalcev. Načelnik komisije Tone Škarja je povedal, da bo ta dolga leta trajajoča slovenska šola najverjetneje počasi zamrla.
MIHA PETERNEL
Tudi Benetova sta odnehala
Le nekaj dni pred našimi se je iz Tibeta vrnil tudi Roman Benet, ki sicer živi na italijanski strani Ponc, je pa našega rodu. Z ženo Nives in še petimi italijanskimi alpinisti se je skušal povzpeti na Everest po Kitajski smeri, zgoraj po Nortonovem ozebniku. Za vrsti problemov, ki jim je v veliki meri botroval organizator akcije Moro in tudi zdravstvenih težavah, ki so jih ovirale pri aklimatizaciji, so najprej z višine 8200 m reševali mehiškega alpinista, ki ga je organizator s še dvema tovarišema, enim Avstrijcem in Nemcem, priključil njihovi odpravi. Ob poskusu vzpona na vrh pa potem Roman zaradi poslabšanja razmer tudi ni prišel nad to višino, medtem ko se je njegova žena in soplezalka odpovedala vzponu še malo prej, potem ko je do višine 8100 m že prinesla šotor; videla je kaj vse se na gori dogaja in preprosto se ji je uprlo.
(F. S.)
ALPINISTČNE NOVICE
Na Denali
Ob naši odpravi na Denali oz. Mt. McKinley, s katerega nameravata Čar in Tomazin smučati, se je na to goro (najvišjo v Severni Ameriki) namerila tudi hrvaška. V petek so odpotovali Stipe Božič in njegov sin Joško, organizator Vladimir Mesarič ter TV snemalec Joško Bojič. Pred njimi, kot predhodnica, pa so odšli na Aljasko že Bojan Ungar ter Rečana Milan Dolovski in Valter Zubovič. Ob Denaliju se bodo predvidoma skušali povzpeti še na Mount Logan.
Bo pa Vladimir Mesarič (oziroma njegova firma VMD) v okviru Božičevega projekta »Sedam vrhova« organiziral letos še dve odpravi: v Avstralijo in na Papuo-Novo Gvinejo. Pred našo odpravo »Everest '96« na kateri je Stipe, kot je znano, tudi sodeloval, pa sta že bila v Južni Ameriki in se povzpela na Aconcaguo in Ojos del Salado.
(F. S.)
Vabilo na Grenlandijo
Trije hrvaški alpinisti, Boris Čujič, Darko Dular in Vladimir Pavšič, odhajajo poleti za en mesec na Grenlandijo, kjer nameravajo preplezati še nedotaknjeno tisočmetrsko granitno steno. Celiti član bi moral biti Slovenec Andrej Grmovšek, vendar pa se zaradi poškodbe ne more udeležiti odprave. Zato iščejo nadomestnega člana, vendar pa je zaradi rezervacije prevozov zadnji dan za prijave danes, 10. junija. Stroški ne bodo presegli 2500 DEM. Podrobnejše informacije na tel. 1-195-693 (Čujič) ali 1-160-474 (Dular).
(M. P.)
Welzenbachova v Grossglocknerju
Silvo Babič (AO TAM), Damjan Karničnik, Branko Starič in Špela Hleb (vsi AO Kozjak) so 25. maja preplezali Welzenbachovo smer v severni steni Grossglocknerja. Čeprav originalna smer izstopi prav na vrh, so izplezali po eni od variant na greben in po njem nadaljevali do vrha. Na sestopu so v hudi megli komaj našli kočo, ki stoji 300 metrov pod vrhom.
(M. P.)
Nad Mangartsko dolino
Druga, razširjena in popravljena izdaja alpinističnega vodnika za dolino Mangartskih jezer, ki bo še pred koncem meseca izšla pri založbi revije Grif, se že pripravlja za tisk. Imela bo nekako 90 strani formata A5, naslovnica bo barvna (foto: Peter Janežič) in v njej bo tudi nekaj črno-belih fotografij (Gino Buscaini). Osnovno grafično opremo - skice (7) in sheme (14) - je pripravil Ennio Antonello, grebenski zemljevid pa Miro Črnivec (računalniško izdelavo je omogočil Geodetski zavod Slovenije). Sicer pa so avtorji vodnika Filip Bence, Tine Mihelič, Peter Podgornik in Franci Savenc. Prva izdaja (1984) je praktično zajela le dve ostenji, v novi pa so podrobno opisani vsi alpinistični objekti (z vsemi smermi in variantami in pomembnejšimi vzponi) nad Mangartsko dolino, omenjen je edini doslej preplezani slap in na kratko so predstavljeni tudi vsi (znani) alpinistični smuki. Zato je za razliko od prve izdaje, pri kateri so sodelovali pretežno le slovenski alpinisti, tokrat večina njih iz Italije. V vodniku je tudi kratka predstavitev v italijanskem jeziku (Igor Škamperle), dvojezična pa je tudi tabela iz katere bo mogoče izluščiti vse bistvene podatke (oceno, kje je shema, opis ipd.).
(F. S.)
Vzponi škofjeloških plezalcev
Gregor Rant (Špica d.o.o, Friko) je konec maja v plezališču Pod Sušo pri Železnikih z rdečo piko preplezal smer San Pedro (7c+ oz. IX+). Aleš Strojan (Pletilstvo Strojan, Friko) je v francoskem plezališču Claret na pogled preplezal smeri Woodoo in Black and White. Obe sta ocenjeni 7b (VIII+/IX-). V Mišji Peči je z rdečo piko uspel v Twin Peaksu (7c+).
(M. P.)
Mehika in Mt. Coglians
Komisija za mednarodno sodelovanje pri PZS obvešča, da bo informativni sestanek za novembrsko popotovanje v Mehiko v petek, 14. junija ob 17. uri v knjižnici PZS na Dvoržakovi 9. Popotovanje bo predstavljeno z diapozitivi, kandidati pa bodo dobili tudi vse dodatne informacije. Vodnik po Poti prijateljstva, ki je razširjena na 60 vrhov, na žalost še ni izšel, tisk pripravljajo Italijani. Zaradi tega je izlet na Amariano (1905 m) preložen, izbran pa je drug cilj in sicer Monte Cogliaus (2780 m) v Karnijskih Alpah. Enodnevni izlet bo v soboto, 6. julija 1996 z odhodom ob 4.00 uri izpred PZS in povratkom v večernih urah. Prijave sprejemajo v pisarni PZS dol. julija 1996.
Prosta ponovitev Sulice
Boris Čujič je z Vladimirjem Pavšičem opravil prvo prosto ponovitev Sulice v Aniča Kuku. To je bila hkrati tudi prva ponovitev te smeri, ki poteka desno od Klina. Ocene po raztežajih so: V+, VII-, VIII-, VI, V-, IV+, VII, V. Vse težje raztežaje je kot prvi plezal Čujič. Najtežjega je moral najprej opremiti, vse ostalo pa je šlo na pogled. V smeri so samo trije klini in en svedrovec. Če bi bila smer opremljena, bi bila po Čujičevem mnenju zaradi svoje lepote med najbolj obiskanimi v Paklenici.
(M. P.)
Športna scena
Gost današnje Športne scene bo nekdanji smučarski reprezentanc zdaj pa ekstremni smučar, Davor Karničar. Petintridesetletnega Davorja poznamo predvsem po njegovem poskusu, da bi se kot prvi s smučmi spustil z Mont Everesta. Žal mu tokratni uspelo, saj je moral zaradi slabih vremenskih razmer svoj podvig končati 400 metrov pod vrhom.