Delo, Šport: ... Na Nanga Parbatu nevarnost serakov
Objektivne nevarnosti in nesreča korejske odprave četverico naših prisilila k vrnitvi
KRANJ - Odšli so na pot v začetku preteklega meseca in dosegli bazni tabor pod Nanga Parbatom (8125 m), 17. junija. Potem pa je konec preteklega tedna nepričakovano prišla novica, da se Vlasta Kunaver, Sandi Marinčič (oba AO Matica) ter Davo in Luka Karničar (oba AO Jezersko) vračajo domov.
NEVARNA DIAMIRSKA STENA - Nanga Parbat (8125 m)
Pred odhodom je bil njihov cilj osvojitev tega pakistanskega osemtisočaka. Vendar je bila to šele polovica. Z vrha naj bi potem Kunaverjeva in Marinčič poletela z jadralnim padalom Karničarja pa naj bi se spustila v dolino s smučmi. Vendar pa teh načrtov niso uresničili. Po prihodu v bazni tabor so ocenili, da je vzpon po Messnerjevi smeri v Diamirski (SZ) steni preveč nevaren zaradi podirajočih serakov. Steno v srednjem delu namreč preseka pas ledenih skladov, pa tudi z desne in leve strani stena ni varna pred padajočimi kosi ledu. Poleg tega je bilo precej slabo vreme.
Po tej odločitvi so se pridružili Korejcem, ki so plezali v sosednji Kinshoferjevi smeri. V njej so imeli korejski alpinisti napeljanih približno 1400 metrov fiksnih vrvi, ki so segale skoraj do tabora 2. Naša četverica se je povzpela do konca teh vrvi, kaj več pa niso naredli, saj tudi oprema, ki so jo vzeli s seboj, ni bila primerna za zahtevnejše plezanje. Po tem vzponu so odšli (še vedno zaradi aklimatizacije) na 6400 metrov visok vrh v soseščini, kjer pa zaradi nevarnosti plazov tudi niso splezali povsem do vrha. Naslednji dan se je Korejcem zgodila nesreča, v kateri je njihov alpinist zgubil življenje. Sledilo je reševanje in po prihodu v bazo se je četverica naših alpinistov odločila, da odstopi od nadaljnjega plezanja.
Glavni sponzorji, ki so podprli nameravane cilje, so bili Adria Airways, Elan in HIT Nova Gorica.
TOMO ČESEN
Podrobnosti o poljski nesreči
O največji tragediji poljskega himalajizma, v kateri je izgubilo življenje pet izkušenih poljskih alpinistov, smo na kratko že poročali. Zdaj pa so že znane vse podrobnosti o tej poljski mednarodni odpravi. Pod vodstvom Eugeniusza Chrobaka je odprava imela za cilj zahodni greben Everesta. V zgornjem delu so zavili levo v Hornbeinov ozebnik in v celotni dolžini smeri postavili pet višinskih taborov. Vrh Everesta sta 24. maja, dosegla Chrobak in Andrzej Marciniak. Pri sestopu se je vreme izredno hitro poslabšalo in nasproti sta jima prišla še dva alpinista. Na taboru 1 (6000 m) na sedlu Lho La sta se tej četverici pridružila še dva, ki sta prišla iz baze. Na sedlo Lho La so poljski alpinisti izbrali drugačno pot kot npr. naša odprava iz leta 1979. Poljaki so ubrali lažjo, vendar tudi daljšo varianto, ki pa se je kasneje izkazala kot zelo nevarna zaradi snežnih plazov. Tako so iz baze krenili na levo stran v pobočje Khumbutseja (6665 m) in prek njegovega vrha so se potem spustili na sedlo.
Šesterica alpinistov je tistega dne (po vrnitvi z vrha) nadaljevala sestop, kljub temu, da je zapadlo veliko snega. Približno ob 13. uri (27. marec) je vseh šest zajel plaz, ki je potrgal tudi fiksne vrvi, tako da so vsi padli kakšnih 200 metrov po pobočju. Samo Marciniak je preživel, peterica pa ni imela te sreče. Marciniak je prek radijske zveze poklical v bazni tabor, obenem pa se je odločil, da se vrne v tabor 1, kjer je bilo še nekaj hrane. Sprožil se je še en plaz, v katerem je Mariciniak izgubil očala, posledica tega pa je bila snežna slepota. Ko je potem vendarle skušal najti šotor tabora 1, je padel še v razpoko in se poškodoval. Po zaslugi direktne zveze baza - Kathmandu so v baznem taboru hitro organizirali reševalno akcijo. Reševanje iz nepalske strani je bilo zaradi sneženja nemogoče, tako so jih prepeljali na kitajsko stran. Poleg dveh Novozelandcev in dveh Šerp je sodeloval tudi Artur Hajzer, ki se je že vračal iz odprave v južni steni Lotseja in so ga pobrali kar med potjo. Vseh pet je potem prek ledenika Rongbuk odhitelo proti sedlu Lho La in tam so na srečo 1. junija našli Marciniaka in ga rešili. Drugih pet (Chrobak, Heinrich, Dasal, Gardzielewski in Otreba) pa je našlo smrt na sedlu Lho La.
Izpiti za primorske alpiniste
Kot so se domenili na zadnjem zboru primorskih alpinistov, bo AO Vipava organiziral izpite za primorske alpiniste. Izpiti bodo v petek, 28. julija dopoldne v Kovinarski koči v Krmi. Vsi pripravniki, ki želijo opraviti izpit za alpinista, naj s seboj v Krmo prinesejo popolno plezalno opremo.
Daleč do SV stene Lyskamma
Janez Levec (AO Logatec) in Bojan Pograjc (AO Železničar) sta 25. junija preplezala smer Diemberger - Stefan v SV steni zahodnega vrha Lyskamma (4480 m) v Walliških Alpah. Gre za klasično ledno smer V. težavnostne stopnje in je visoka 950 metrov. Imela sta sicer dobre razmere, toda plezanje po dobrem zelenem ledu nikdar ni bilo preprosto. Poleg tega je smer zaradi serakov tudi precej objektivno nevarna.
V primerjavi z dostopom je čas plezanja skoraj zanemarljiv. Žičnica zaradi remonta ni delala. Tako sta najprej porabila 8 ur do sedla Lys in potem še dve uri navzdol po ledeniku do začetka stene. Po preplezani smeri sta isto pot opravila seveda še v obratni smeri.
Iz športnega plezanja
V Močilniku pri Vrhniki je Miha Kuhar levo od Tilije splezal novo smer z imenom Krpanova Lipa in jo ocenil VIII/VIII+.
Arno Koštomaj je v Armeškem pri Krškem ponovil Child in time (VIII), Miloš Kolšek pa ima še izpred prvomajskih praznikov prvi vzpon v Ognjenih kočijah (IX-). V Dolžanki pa je ponovil Soleo (VIII+/IX-).
Matej Mejovšek (Šaleški AO) je plezal v Arcu, kjer je ponovil Super finalno smer iz leta 1986, ki je takrat imela oceno 7c+. Ocena je bila kasneje korigirana. Na pogled je splezal smer Cupido. Urban Golob pa je na Močilniku pri Vrhniki ponovil Tilijo.
Za konec pa še nekaj vzponov na pogled, ki jih je opravil Sašo Prosenjak. Na Napoleonki je ponovil Managuo (VIII), v Beli pri Vipavi je splezal Žensko finalno (VIII-), v Vipavi pa Milko in Mona Liso (obe z oceno VII+/VIII-) ter Think Red (VII+).
Svetičičeva serija vzponov
Slavko Svetičič (AO Idrija) je v zadnjem času opravil vrsto solo vzponov. Začnimo s smermi iz Kamniških Alp, kjer je najprej ponovil Direktno smer (V+) v Štajerski Rinki, dan kasneje (11. junij) pa je v steni Ojstrice preplezal še Spominsko smer Ivana Lesjaka (V, A1, 500 m).
V Julijcih začnimo s severno steno M. Koritniškega Mangrta, kjer je opravil 1. solo ponovitev Meča (VI+/ V-VI, 800 m) v treh urah. V severni steni Planje je potem kot prvi sam splezal Ileršičevo zajedo (VI, 500 m), prav tako v treh urah. Zatem je v južni steni Jerebice z Mirom Fonom ponovil Proletarsko smer (VI, A0, 400 m). To je bila šele prva ponovitev. Štiri dni kasneje, 26. junija, je v SV steni Jerebice po vsej verjetnosti kot prvi ponovil smer Floreani - Kravanja. Stena je zaradi kompliciranega dostopa sicer zelo redko obiskana.
Potem je 29. junija v severni steni Planje potegnil novo smer. Poteka med Ileršičevo zajedo in Katarzo in je ves čas samostojna in naravna. Skala je čudovita. Svetičič je pričakoval večje težave, kot se je potem izkazalo. Najbolj mikaven del smeri je zgornjih 200 metrov kamina. Novo smer, ki je visoka 500 metrov in jo je plezal dve uri, je imenoval Skender Beg. Ocena je VI+/V, v smeri pa je pustil en klin na ključnem mestu. Za konec te njegove serije v visokih stenah pa še dva vzpona iz nekoliko nižjega Novega vrha. Ponovil je Omamo (VIII+) in smer Levitan (VII, A0), ki jo je tudi opremil s svedrovci za poskus proste ponovitve.
Nova težka smer v Rušici
Avtorja Črne kitare, kot sta jo krstila, sta Matjaž Ravhekar in Benjamin Ravnik (oba AO Jesenice). S plezanjem sta pričela desno od Kuštraste smeri in prvi raztežaj je tudi najtežji (VII+). Potem gre smer bolj ali manj naravnost navzgor, od naslednjih petih raztežajev pa sta še dva ocenjena s VI+. Skala je menda odlična, varovanje pa ne povsod najboljše. Plezala sta 1. julija, in sicer 6 ur, smer pa je visoka 250 metrov.
Ravnik je z Iztokom Arnolom splezal še eno novo smer že 18. junija. Križanko sta plezala 4 ure, nova smer pa večkrat križa Zahodno smer. En raztežaj v tej 200 metrov visoki smeri ima težave VI+, ostalo pa je med IV+ in V+.
25. junija pa je bil Ravnik skupaj z Rafkom Kolblom v malo znani steni Klečnica, levo od Debele peči nad Krmo. Dostop je isti kot za SV raz Debele peči, potem pa je treba nadaljevati še levo navzgor po grapi (eno mesto VI+). Smer, ki sta jo preplezala v 4 urah in je visoka 250 metrov, sta ocenila VI (en raztežaj), ostalo pa je od IV do V. V steni sta pustila 4 kline.
In še dve novici. Ena je iz severne stene Prisojnika, kjer so Robi Črnilogar, Silvo Mavri in Jože Makuc (vsi AO Idrija) 2. t. m. ponovili Obraz Ajdovske deklice. Druga pa prihaja iz Paklenice. Tam sta Arno Koštomaj in Miloš Kolšek (oba Novo mesto - Krško) ponovila v Aniča kuku smer Življenja (A1-A2).
V južni Franciji prek 200 plezališč
V zadnji številki francoske alpinistične revije Vertical si lahko ogledate pregled vseh plezalnih področij za športno plezanje v južnem delu Francije. Vsako področje je opisano na kratko s podatki, ki jih vsak plezalec najbolj potrebuje. Od tega, kako je določeno plezališče dosegljivo, vrste in kakovosti skale, opremljenosti (za varovanje) smeri, števila smeri, pa do težavnosti, višine področja in višine smeri, načina plezanja itd.
Iz tega pregleda lahko vsak ugotovi, kako veliko izbiro plezališč imajo v Franciji, saj jih je samo v njenem južnem delu opisanih prek 200. Število smeri prav vseh težavnosti v teh centrih pa je nekje med 9500 in 10.000!
Plezalci za pokal
LOKVE - Na Lokvah pri Delnicah je bilo odprto tekmovanje v športnem plezanju za jugoslovanski pokal. V soboto je bil na sporedu polfinale, v nedeljo pa finale, v katerem je med moškimi nastopilo 15 plezalcev, v ženski konkurenci pa 9 plezalk. Organizacija tekmovanja je bila na visoki ravni, udeleženci so imeli le nekaj težav, ker so bile smeri vlažne zaradi vremena.
REZULTATI - moški: 1. Slabe (A0 Ljubljana - Matica), 2. Lukič (AO Maribor), 3. Kuhar (AO Kranj), ženske: 1. Lukančič (AO Trbovlje), 2. Klemenčič (AO Škofja Loka), 3. Tajnik (AO Ravne).
TOMO ČESEN
V nedeljo na Kamniško sedlo
Na 19. planinskem taboru MDO Ljubljana in dnevu Kamniških planin, ki bo 16. t. m. z začetkom ob 11. uri na Kamniškem sedlu (1884 m), bodo v kulturnem programu poleg pevskega zbora Lira sodelovali godbeniki Solidarnosti iz Kamnika, na citre bo igral Tomaž Plahutnik s pevcem Rokom Lapom, taborski program pa bodo popestrili tudi alpinisti in zmajarji.
Avtobusi bodo vozili z ljubljanske avtobusne postaje ob 5.40 in 6.40, iz Kamnika pa od 6.20 dalje vsako uro. Če bo potrebno, bodo vozili še dodatni avtobusi. Iz Kamniške Bistrice bodo vozili proti Kamniku in Ljubljani avtobusi vsako uro do 20.15