Delo, Šport: ... Rock Master v Kranju z zelo zvenečimi imeni
Na največji plezalski tekmi v Sloveniji letos najhujša konkurenca doslej - Lombard, F. Petit, Hirayama, Zardini, N. Richer, I. Guyon
KRANJ - Po prvem Mastru v Kranju leta 1989 najbrž nihče ni računal, da bo Rock Master prerastel v takšno tekmo, kot smo ji priča lahko v zadnjih letih. Jeseni leta 1990 je bil s prihodom Jean-Baptista Tribouja in Corine Labrune prvi korak k uveljavitvi kranjske tekme, ki jo sedaj poznajo povsod v plezalskih krogih.
| Rock Master Kranj 95 bo v petek, 14. julija z začetkom ob 20. uri s startom žensk, moški pa bodo nastopili za njimi približno nekaj pred 21. uro. |
V Kranj je pozneje prihajalo vedno več odličnih svetovnih mojstrov plezanja. Spomnimo se samo trikratne zmagovalke Lynn Hill, Italijanke Luise Jovane ter seveda francosko vrsto, ki ima najkvalitetnejše plezalce na svetu. Izjemno uspela prireditev vsako leto privabi tudi številne gledalce, ki cenijo dosežke plezalcev. Iz ust tekmovalcev lahko slišimo, da je kranjska in slovenska publika dobra poznavalka tega športa. Tako so nastopajoči vedno odnesli same lepe spomine.
Letošnji Rock Master, ki je že osmi po vrsti, bo gotovo najkvalitetnejši doslej. V Kranj namreč prihaja veliko število plezalcev, ki sedaj krojijo sam vrh svetovnega tekmovalnega plezanja. Pri ženskah bomo tako lahko prvič pozdravili Francozinjo Laurence Guyon, ki sedaj vodi v svetovnem pokalu, saj je na prvi tekmi v Frankfurtu stala na najvišji stopnički. Na svetovnem prvenstvu, ki je bilo maja v Ženevi, pa je odnesla srebrno kolajno. Najhujša tekmica ji bo najbrž njena rojakinja Nathalie Richer, ki je zmagala v Kranju lani, bila tretja v skupnem seštevku svetovnega pokala in letos v Ženevi osvojila naslov svetovne prvakinje v hitrostnem plezanju. Poleg njiju bosta v Kranju nastopili tudi 19-letna Francozinja] Marie Guillet ter Nemka Manerta Uhden, ki sta bili na svetovnem prvenstvu peti oziroma šesti. Domačo vrsto bodo zastopale Martina Čufar, ki je žal nekoliko poškodovana, Metka Lukančič in mlada Katarina Štremfelj.
Pri moških bo konkurenca še mnogo hujša, saj v Kranj prihaja polovica najboljše deseterice lanskega svetovnega pokala. Najprej je tu zmagovalec svetovnega pokala 94 Francoz Francois Lombard, ki ga Kranjčani že dobro poznajo, saj je bil v Sloveniji že dvakrat. Potem je tu lanski zmagovalec Francois Petit, bronasta kolajna lanskega svetovnega pokala in zmagovalec letošnje prve tekme za SP v Frankfurtu. Ponovno bo v Kranju simpatični Japonec Yuji Hirayama, Italijana Luca Zardini (zmagovalec Mastra 93) in Cristian Brenna. Slednji bo v Kranju prvič, prav tako kot Francoz Francois Coffy, ki je na svetovnem prvenstvu odličen tretji. Manjkal pa ne bo tudi neutrudni Jean-Baptiste Tribout, ki bo v Kranju že tretjič v vlogi postavljalca smeri.
Tem odličnim plezalcem pa bodo poskušali čim bolj pomešati račune tudi naši najboljši, in sicer Aljoša Grom. Vili Guček, Franci Jensterle, Matej Mejovšek, Marko Lukič in Stanko Židan. Fantje so na lanski tekmi v Kranju dokazali, da se lahko merijo tudi z najboljšimi na svetu, čeprav realnih možnosti za najvišje uvrstitve najbrž ni.
Konec prihodnjega tedna se torej v Kranju obeta zares vrhunska plezalska prireditev in upajmo, da bo tudi vreme služilo tako tekmovalcem kot seveda tudi številnim obiskovalcem.
TOMO ČESEN
Slavko Svetičič izginil na Gašebrumu IV (7925 m)
Svetičič je poskusil sam preplezati izredno težavno zahodno steno - Zadnjič so govorili z njim 4 dni po odhodu
Vodja slovenske alpinistične odprave v zahodno steno Gašebruma IV Tomaž Jamnik se je iz Pakistana oglasil s slabimi novicami. Glavni cilj odprave je bil solo vzpon Slavka Svetičiča prek izredno težavne zahodne stene Gašebruma 4 (7925 m). Iz baze je odšel 15. junija, 19. junija pa so zadnjič vzpostavili radijsko zvezo z njim. Dan kasneje so ga člani korejske odprave, ki se vzpenjajo na isto goro po SZ grebenu, še videli sestopati, kasneje pa ga navkljub iskanju s helikopterjem in pregledovanju stene s teleskopom ni videl nihče več.
Odprava, ki jo je eden najboljših slovenskih alpinistov Slavko Svetičič načrtoval že nekaj let, se je začela po načrtih. V bazo so prišli 3. 6. Svetičič je takoj začel z aklimatizacijskimi vzponi. 10.6. je po SZ grebenu priplezal do višine 6500 metrov in si tam uredil depo s hrano in opremo, ki bi mu pomagala med sestopom po uspešnem vzponu.
15. junija je odšel iz baze in naslednji dan vstopil v zahodno steno. Prvič je bivakiral na višini 6400 m, drugič pa na višini 7000 m. 18. 6. je bila stena zjutraj nekoliko zasnežena, zato je čakal do devetih, ko v steno posije sonce. Vendar pa je imel smolo, saj je ravno takrat steno prekrila megla. V slabih razmerah in krušljivi skali mu je uspelo preplezati le 50 metrov, nato pa je sestopil nazaj do bivaka. Naslednjo noč je začelo snežiti, tako da so postale razmere v steni zelo slabe.
Vseeno se je odločil, da bo počakal še en dan, saj je najtežji del stene že preplezal. 19. 6. popoldne se je vreme izboljšalo. Svetičič je ob šestih zvečer sporočil, da ima vso opremo mokro in da bo naslednji dan sestopil. Naslednji dan vodji odprave Tomažu Jamniku ni več uspelo vzpostaviti radijske zveze. Vreme je bilo dopoldne še slabo, ob 15. uri pa so spet videli goro in takrat so Korejci zadnjič videli Svetičiča, ki je sestopal.
SLAVKO SVETIČIČ
Člani naše odprave - v njej sta bila poleg Jamnika in Svetičiča še Jure Oblak in Milenko Zver - so čakali v baznem taboru do 30. junija. V tem času je bilo tudi nekaj lepih dni, vendar o Svetičiču ni bilo nobenega sledu. Steno so z daljnogledi preiskovali tudi Korejci, ki se vzpenjajo po SZ grebenu, pa tudi niso ničesar opazili. Vodja naše odprave Tomaž Jamnik se je iz baze povzpel pod vstop v steno (5600 m), a ni našel nobenih sledi.
Ker je stena precej pregledna, zadnjič pa so Svetičiča videli 20. junija, so 30. 6. člani naše odprave izgubili vsako upanje in odšli iz baznega tabora.
(M. P.)
Mladi plezalci v Ravenni osvojili kar devet kolajn
Slovenski upi so bili na tradicionalni tekmi v Italiji najuspešnejši med tekmeci iz šestih držat
KRANJ - Slovenska mladinska reprezentanca v športnem plezanji je na tradicionalnem tekmovanju v Ravenni spet dosegla odlični rezultate. V petih starostnih kategorijah so naši mladi plezalci pobral tri zlate, tri srebrne in tri bronaste kolajne in so bili tako daleč najuspešnejši med 6 državami (Nemčija, Češka, Slovaška, Italija, Švica in Slovenija), ki so nastopile na tem tekmovanju.
V najmlajših kategorijah so bili naši brez konkurence, posebej pa lahko omenimo skupino najstarejših deklet, med katerimi so Šuštarjeva, Gradišarjeva in Štremfljeva premagali dobitnici zlate in bronaste kolajne z lanskega svetovnega prvenstva v Leipzigu, Švicarko Hartmanovo in Nemko Haager. Prav tako je Potočnik v srednji starostni skupini fantov po dveh kvalifikacijskih smereh vodil pred Nemcem Lindenthalom, dobitnikom srebrne kolajne v Leipzigu. Toda v finalu je bil Nemec vseeno boljši.
Za našo mladinsko reprezentanco, ki jo vodi Tomo Česen, je bila po mednarodnem prvenstvu Slovaške in po evropskem Mastru v Linzu pred tednom dni to že tretja mednarodna tekma letos. Na vseh so bili več kot odlični in se vrnili domov s kopico odličij. Po teh rezultatih naša ekipa lahko optimistično gleda na začetek oktobra, ko bo letošnje svetovno mladinsko prvenstvo.
Rezultati iz Ravenne - deklet: skupina A (letnik 1978-80): 1 Maja Šuštar (Slo), 2. Katrin Seidmayer (Nem), 3. Lenča Gradiša: 4. Katarina Štremfelj, 7. Rebek Poček (vse Slo); skupina B (letni 81-83): 1. Saša Truden, 2. Špel Šeliga, 3. Urša Šeliga (vse Slo).
Fantje - skupina A (letni 78-79): 1. Miloslav Chaloupk (Češ), 2. Matej Sova (Slo), 3. Tomas Stejskal (Sik), 5. Tomaž Jevšnik, 6. Peter Bračič, 7. Aleš Strojan (vsi Slo); skupina B (letni 81-80): 1. Uli Lindenthal (Nem 2. Ivan Tresch (Švi), 3. Boštjan Potočnik, 7. Matjaž Jeran, 12. Matko Zadravec (vsi Slo); skupina C (letnik 82-83): 1. Tomaž Valjavec, 1 Aleš Česen (oba Slo), 3. Jaku Hlavacek (Češ), 4. Anže Štremfelj (Slo). (12/7-95)
Odprto pismo Planinski zvezi Slovenije
Kmalu bo minilo pol leta, kar sem na Planinsko zvezo Slovenije poslal pismo. V njem sem na kratko opisal svojo skoraj 60-letno pot planinstva, ki se je začela že v Kraljevini Jugoslaviji in me vodila v PD Prevalje in nato Ravne na Koroškem prek mnogih del, funkcij in življenjskih izkušenj. Večji del mojega življenja je bil povezan s planinstvom. Ob koncu sem zapisal, da so v nekdanji Jugoslaviji podeljevali posebna priznanja za 50 let aktivnega planinstva. Sedaj, ko sem tudi sam v tem položaju in ko takšnega priznanja nisem dobil (ker ga pač ni), si približno predstavljam, kako so se počutili tisti, ki so se 50 let ukvarjali s planinstvom in jim je kdo ob tej priložnosti povedal kakšno lepo besedo. Planinski zvezi sem namignil, da bi mi njihov odgovor veliko pomenil.
Do danes ga še nisem prejel. Vem, da na zvezi niso formalno dolžni odgovarjati na takšna pisma. Toda v imenu skoraj 60-letnega članstva sem si vzel moralno pravico in pričakoval kakšno besedo. Kako naivno! Ker se na Planinski zvezi Slovenije nikomur ni zdelo vredno, da bi mi odgovoril, zelo obžalujem, da sem jim sploh pisal - saj tega niso vredni. Upam, da mi bo zdravje pri mojih več kot 80 letih še dopuščalo, da bom hodil v hribe, čeprav ne bom več član planinskega društva oziroma Planinske zveze Slovenije.
IVAN LAČEN
Čečovje 18b,
Ravne na Koroškem
Slavje pri Roblekovem domu
ROBLEKOV DOM NA BEGUNJŠČICI - Približno 100 planincev se je zbralo ob priljubljenem domu, ki ga oskrbujejo člani PD Radovljice. Roblekov dom so tri leta temeljito obnavljali, v okviru letošnjega stoletnega jubileja pa so ga v soboto, 8. julija, slavnostno izročili namenu. Pri obnovi vodovoda, celotne fasade, sanitarij in številnih manjših delov so opravili 3720 prostovoljnih ur.
Ob odprtju je o vlogi Huga Robleka, radovljiškega lekarnarja, po katerem se dom imenuje, govoril predsednik PD Radovljica Tone Tomše. Opisal pa je tudi sedanjo gradnjo in pomembno pridobitev za prijetnejše domovanje planincev na Begunjščici.
Poleg tega so ob svojem jubileju radovljiški planinci predstavili tudi almanah Begunjščica - gora in ljudje, ki opisuje pisano zgodovino tega območja, okoliške planine, ljudi in botanične zanimivosti. Obnovljeni Roblekov dom so blagoslovili župniki radovljiške dekanije.
JANKO RABIČ
Maratonski pohod na Triglav
Kot da so se dogovorili, so krenili Matjaž Gomilšek iz Krškega in pet planinskih pohodnikov iz Poljčan, vsak iz svojega kraja, v ponedeljek, 26. junija, peš na Triglav. Poljčančani: Boris Blažič, Branko Fuchs, Janko Kovačič, Milan Pavlic in Vinko Pekovšek v spremstvu šoferja Ludvika Švaba, ki je s kombijem prevažal hrano in opremo, ter poročevalca M. Mallyja, so iz Poljčan hodili dnevno prek petdeset kilometrov in se na svoji poti srečali s krškim po-hodnikom. Prenočevali so v Šmartnem ob Paki, Planinskem domu v Kamniški Bistrici in Planinskem domu na Pristavi nad Jesenicami. Četrti dan so prispeli do planinske koče Planika, odkoder so se naslednji dan povzpeli na vrh Triglava, kjer so zaključili nenavadno planinsko turo, ki pa prav gotovo spada v knjigo slovenskih rekordov.
MARJAN MALLY
Lista nepalskih vrhov
Ministrstvo za turizem Nepala je (v sodelovanju z upravo za civilno letalstvo) izdalo seznam njihovih vrhov, ki so višji od 6000 m. Vseh - štejejo vse, tudi stranske in neimenovane - je 1310:17 od teh je osemtisočakov, 40 je visokih med 7500 in 8000 m... Največ »»inventariziranih« vrhov je na območju Kumbu, Makalu in Barun. Toda - za Anapurnsko Himalajo so npr. upoštevali le en osemtisočak (izpadla sta srednji in vzhodni vrh) in 12 sedemtisočakov, skupno le 38 vrhov. Zanimiv je podatek, da ima imena le 20% ali točneje 259 vrhov (ti so zajeti še v posebnem - abecednem seznamu)! Seznam so pripravili po uradnih zemljevidih (Survey of India) in deloma dopolnili po novejših kartah z merilom 1:50.000 (teh je že 57). Vsi vrhovi v seznamu imajo - ob uradni nadmorski višini v metrih - navedene tudi geografske koordinate. Zanimiv je tudi seznam območij (28) in podobmočij, ki so jih predstavili z »mejniki« na vseh štirih straneh neba, ki pa je seveda (še vedno) le ena od variant delitve Himalaje. Zapis imen pa je seveda v angleški transkripciji.
(F.S.)
Najbolj pogosto na Everestu in Čo Oju
Letošnja spomladanska himalajska sezona je bila spet v znamenju dveh gora. Everesta in Čo Oja. Na Everestu (8848 m) je bilo uspešnih kar 15 odprav (in le ena neuspešna, katere člani so bili zato pa na Lotseju!), zadnji zabeleženi pristop ima že številko 223. Čo Oju (8201 m) pa je imel na obisku »le« devet odprav in vsem je uspelo. Naša odprava iz Slovenske Bistrice je z Acom Pepevnikom opravila 160. pristop (bil je najzgodnejši, 18. aprila), avstrijsko-nemška pa je 1. junija (prav tako iz Tibeta po Klasični smeri) opravila že 172. pristop.
(F.S.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Razpis za mlade alpiniste
Podkomisija za vrhunski alpinizem pri Komisiji za alpinizem je objavila razpis za podporo mladih alpinistov, ki nameravajo letos poleti plezati v gorah okrog Chamonixa. Prijavijo se lahko vsi, ki letos ne bodo starejši od 24 let. Prijava mora vsebovati deset najkvalitetnejših vzponov in okvirne načrte v Chamonixu. Rok za prijave je 15. julij 1995.
(M. P.)
Šola v Manangu
Iz Nepala se je vrnila ekipa slovenskih alpinističnih inštruktorjev, kije vodila tečaj za gorske vodnike v Nepalu, ki je namenjen izobraževanju višinskih nosačev - šerp. Našo ekipo je vodil Roman Robas, v njej pa so bili še Milenko Arnejšek, Stojan Burnik, Darja Jenko in zdravnik Ludvik Travnik. Tečaj je trajal pet tednov. Teoretični del je bil v Katmanduju, praktični pa v Manangu. Na koncu so se s tečajniki povzpeli na Naur Peak (5800 m). Tečaj je uspešno zaključilo 30 tečajnikov.
(M. P.)
Mladi tržiški plezalci
Mladi športni plezalci iz Tržiča veliko plezajo po slovenskih plezališčih. Pri plezanju v naravni skali se posvečajo predvsem plezanju na pogled. Na ta način so opravili tudi vse spodaj omenjene vzpone. Klemen Bečan (letnik 1982) je v Mišji Peči preplezal Danger zone (7a) in Nina (7a+ oz. VIII+).Tomaž Valjavec (letnik 1982) je v Babni preplezal Trio fantasticus (6c/7a) in Maudit (7a+), v Bodeščah pa Tri zelene vragce (7a). Matej Sova (letnik 1979) je v Babni uspel v Fragile (7b/b+) in Caprice (7b/b+). Lenča Gradišar (letnik 1978) je v Bodeščaji splezala Butalsko uš (6c+) in Tri zelene vragce (7a), v Mišji Peči pa Mičkeno (6c).
(M. P.)
Tehnična smer v Iškem Vintgarju
Bojan in Sašo Goli (AO Litostroj) sta v Orlovem gnezdu v Iškem Vintgarju preplezala tehnično smer Stopnišče (IV+, A1, 70 m). V njej sta pustila 30 svedrovcev in 10 klinov, tako da je popolnoma opremljena. Avtorja priporočata smer za začetniški trening tehničnega plezanja. Orlovo gnezdo stoji na isti višini kot zgornje plezališče v Iškem Vintgarju. Do njega pridemo mimo spodnjega plezališča, nato pa čez 4 minute desno in mimo krmilnice divjadi po slabo vidni lovski sezi navzgor. Pod steno je veliko kač in klopov.
(M. P.)
Prvenstvena v Srednjem Pelcu
Rado Lapanje in Jože Makuc sta 2. julija v južni steni Srednjega Pelca nad dolino Zadnja Trenta preplezala novo smer Kamin (V+/IV. 120 m). Dostopa do stene je kar za tri ure in pol, vendar pa je trud poplačan z zelo dobro
skalo.
(M. P.)
Podvig Skubica
ZAGORJE - Zagorski tekač Radovan Skubic se bo na dan praznika občine Zagorje, 9. avgusta podal na ultra maraton po slovenski planinski poti od Maribora do Ankarana. Na tej zahtevni preizkušnji bo poizkušal v čim krajšem času, predvidoma pa v dobrem tednu dni, obiskati vse postojanke, ki so v transverzali. Pred nekaj dnevi je Skubic opravil kontroli tek, hkrati pa postavil rekord v vzponih na Čemšeniško planino. Nanjo se je podal kar petkrat. Za petkratni vzpon in štirikratni spust je porabil samo 13 ur, 21 minut in 3 sekunde. Štartno mesto je bilo v Zagorju na nadmorski višini 250 metrov, cilj pa pri koči na Čemšeniški planini na 1120 metrih. Skubic je tako v nekaj manj kot 13 urah in pol premagal skoraj 8000 metrov višinske razlike, pretekel pa približno 90 km. Glavni pokrovitelj Skubičevega ultra maratona po slovenski planinski poti je Piramida iz Zagorja.
SAŠO FABJAN